Morda je zato v New York raje poslal podpredsednika vlade Davida Lammyja in zunanjo ministrico Yvette Cooper, ki je na položaju šele tri tedne.
Žaljivo robantenje
»Upam, da me poslušate,« je Trump v govoru nesramno in poniževalno omenil manjkajočega Starmerja, ko je robantil o britanski priseljenski politiki, se norčeval iz njene okoljevarstvene politike, potem ko je podnebne spremembe razglasil za največjo prevaro v zgodovini, in spet kritiziral londonskega župana Sadiqa Khana. Trdil je, da hoče v Londonu uveljaviti (islamsko) šeriatsko pravo.
Doma Starmerja zaradi odločitve, da se ne bo udeležil generalne skupščine, najbolj kritizira Ed Davey, vodja liberalnih demokratov, ki imajo zdaj svoj letni kongres. Poudaril je, da bi moral biti premier tisti, ki bi na zasedanju sporočil zgodovinsko britansko odločitev o priznanju Palestine kot države. Davey je uporabil izraz »missing in action« – pogrešan v akciji, s katerim opisujejo med vojno ali vojaško operacijo pogrešane vojake in drugo osebje vojske. Davey je dejal, da je Starmer manjkal na generalni skupščini Združenih narodov samo zato, ker ga je skrbelo, da bi se z govorom, v katerem bi utemeljil priznanje Palestine, dodatno zameril Trumpu in njegovi administraciji.
Posebej odmevno pa je Davey na kongresu liberalnih demokratov tudi dejal, da bi morali Britanci obrniti hrbet utrujenim starim strankam, laburistom in konservativcem, ki so brez idej in vizij, pa tudi stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo, s katero bi njen vodja Nigel Farage rad »trumpiziral« Britanijo, in za vlado izbrati liberalne demokrate. To, da želi Farage Britanijo spremeniti v kopijo Trumpove Amerike, je v govoru omenil kar 31-krat.
Klečeplazenje ni pomagalo
Keir Starmer je imel na lanski septembrski generalni skupščini Združenih narodov, na kateri
sta bili prav tako kot na letošnji glavni temi vojni v Gazi in Ukrajini, odmeven govor. Ocenili so
ga kot napoved vrnitve nove, stabilne Velike Britanije z novo laburistično vlado na svetovno sceno, in sicer po kaotični štirinajstletni vladavini konservativcev, ki je predvsem zaradi brexita zmanjšala vlogo Združenega kraljestva, člana varnostnega sveta Združenih narodov, v svetu.
To, da je zdaj »pogrešan v akciji« na sedežu OZN ob Vzhodni reki, pa utegne grenko obžalovati. Neudeležbo bo moral razložiti na bližnjem letnem kongresu laburistične stranke, ki se začne v nedeljo v Liverpoolu. Že pred kongresom se je med laburisti začela vroča razprava o tem, ali bi morali izbrati novega vodjo stranke (ki avtomatično postane premier, če je stranka na oblasti). Pa ne zato, ker Starmerja ni v New Yorku, ampak zato, ker se zdi, da njegova vlada prehaja iz krize v krizo in je vse več ljudi z njo nezadovoljnih. In zaradi občutka številnih, da enostavno ni premierski material.
Starmer je bil prepričan, da mu bo Trumpov obisk utrdil avtoriteto, a mu je v resnici ob vsem klanjanju prinesel več politične škode kot koristi, kot so pokazale tudi Trumpove kritike Velike Britanije na generalni skupščini. Vendar Starmer o njih molči. Je pa londonski župan po Trumpovem govoru dejal, da je rasist, seksist, sovražnik žensk in islamofob, da je britanska prestolnica čudovito mesto – in da se tja seli vse več Američanov.
