"Ogljične odtise najbogatejših posameznikov neposredno povezujemo z dejanskimi vplivi na podnebje. Gre za premik od zgolj izračunavanja ogljičnih odtisov k odgovornosti za podnebje," je za francosko agencijo AFP pojasnila avtorica raziskave Sarah Schöngart iz univerze za znanost in tehnologijo ETH Zürich.
Skupaj s sodelavci so tako združili ekonomske podatke in simulacije podnebnih sprememb, da bi določili emisije, ki jih prispevajo različne skupine prebivalstva po dohodkih, ki jih ustvarijo, in nato ocenili njihov vpliv na pojav ekstremnih vremenskih dogodkov.
Kot kažejo ugotovitve raziskave, objavljene v znanstveni reviji Nature Climate Change, je odstotek najbogatejših posameznikov prispeval 26-krat več k nastanku vročinskih valov, ki se pojavijo enkrat na stoletje, in 17-krat več k nastanku sušnih razmer v Amazoniji.
Emisije 10 odstotkov najbogatejših posameznikov v ZDA in na Kitajskem, ki predstavljajo polovico svetovnih emisij ogljikovega dioksida, pa so privedle do dva- oz. trikratnega povečanja nastanka ekstremnih vročinskih razmer.
Za uvedbo dodatnega davka na najpremožnejše
Raziskovalci so ob tem opozorili tudi na vlogo emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi finančnih naložb, in ne le zgolj življenjskega sloga ter osebne potrošnje najbogatejših posameznikov.
"Zaradi podnebnih ukrepov, ki ne upoštevajo ogromne odgovornosti najbogatejših članov družbe, tvegamo, da bomo izpustili enega najmočnejših vzvodov, ki jih imamo za zmanjšanje prihodnje škode," je dejal soavtor raziskave in vodja integrirane raziskovalne skupine za vplive podnebnih sprememb na Mednarodnem inštitutu za aplikativno sistemsko analizo blizu Dunaja Carl-Friedrich Schleussner.
V luči tega je ocenil, da bi morali za lastnike kapitala zaradi odgovornosti za podnebne spremembe veljati progresivni davki na premoženje in ogljično intenzivne naložbe.
Že pretekle raziskave so namreč pokazale, da je obdavčitev ustvarjenih emisij glede na premoženje bolj pravična kot uvedba splošnih davkov na izpuste ogljikovega dioksida, ki običajno obremenijo posameznike z najnižjimi dohodki.
Pobude za obdavčitev najbogatejših so zastale
Kot še poroča AFP, so nedavne pobude za dvig davkov najbogatejšim in multinacionalkam v zadnjem obdobju zastale. Lani si je Brazilija kot gostiteljica srečanja gospodarsko najrazvitejših držav sveta skupine G20 prizadevala za uvedbo dvoodstotnega davka za tiste z več kot milijardo dolarjev neto vrednosti premoženja.
Čeprav so voditelji G20 napovedali nadaljnje sodelovanje, s čimer bi zagotovili učinkovito obdavčitev posameznikov z izjemno visokim neto premoženjem, pa do danes ni bilo sprejetega nobenega dogovora o konkretnih ukrepih.
Leta 2021 pa je skoraj 140 držav sprejelo dogovor o nadaljnjih prizadevanjih za uvedbo globalnega davka od dohodkov pravnih oseb za multinacionalke, pri čemer je skoraj polovica držav podprla uvedbo minimalne 15-odstotne stopnje, a so na koncu tudi ti pogovori zastali.
Po analizah revije Forbes sicer skoraj tretjina svetovnih milijarderjev prihaja iz ZDA, kar je več od Kitajske, Indije in Nemčije skupaj.
