Ukrajinska ustava ne omogoča izvedbe volitev med vojno. Tudi sicer bi bilo izvesti volitve v času, ko Rusija okupira zajeten del ukrajinskega ozemlja, težko. Volitev v Ukrajini ne podpirajo niti politični nasprotniki predsednika Volodimirja Zelenskega. Vseeno bo tudi v Ukrajini nekoč moralo priti do njih. Če se bo ruska invazija končala v doglednem času, zna biti najresnejši tekmec Zelenskega nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinske vojske in trenutni veleposlanik v Londonu Valerij Zalužni.
Zalužni sicer nikoli ni javno oznanil političnih ambicij in zavrača skoraj vse prošnje za intervjuje. Njegova ekipa skrbi za njegove javne nastope v Londonu, da bi se izognili dogodkom, kjer bi mu lahko postavljali neprijetna vprašanja. Kljub temu britanski mediji opažajo, da se na ukrajinskem veleposlaništvu v Londonu vrstijo zanimivi obiski.
Obljubil enotno fronto
Britanski Guardian poroča, da so bili med obiskovalci ukrajinski poslanci, aktivisti civilne družbe, predstavniki premožnih poslovnežev in celo osramočeni nekdanji Trumpov svetovalec Paul Manafort, ki je obiskal Zalužnega, da bi mu ponudil svoje storitve kot politični svetovalec za morebitno prihodnjo volilno kampanjo. Zalužni je ponudbo zavrnil.
Drugi pogosti obiskovalec je bil Andrij Jermak, šef kabineta Zelenskega. Na sestanku lani novembra je Jermak Zalužnemu predlagal, naj se formalno pridruži predsednikovi politični ekipi, da bi predstavila enotno fronto, je za Guardian povedal anonimni vir. Tudi njegovo ponudbo je Zalužni zavrnil.
Je pa Jermaku obljubil, da ne bo javno kritiziral Zelenskega, dokler se vojna nadaljuje. Ob tem je predsedniški pisarni tudi zagotovil, da ne bo pripravljal neprijetnih presenečenj. »Če se odločim, da hočem v politiko, boste prvi izvedeli od mene,« je Zalužni po navedbah virov dejal Jermaku. Doslej Zalužni tega ni sporočil, čeprav v Kijevu narašča prepričanje, da se pripravlja na politično kandidaturo. Mnogi domnevajo, da samo čaka na pravi trenutek, preden vstopi v areno.
»Izbral je najpametnejšo taktiko,« je za Guardian dejal Volodimir Fesenko, politični analitik iz Kijeva. »Končno odločitev bo sprejel šele v zadnjem trenutku, tik pred volitvami.«
Z Zelenskim na dveh bregovih
Zelenski je Zalužnega za vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske imenoval leta 2021, ko je bil ta star 48 let. »Zalužni je bil drzen in ambiciozen poveljnik, vendar je bil tudi malo čudaški, bolj znan po zabavanju svojih vojakov kot po discipliniranju,« je v biografiji o Zelenskem zapisal novinar Simon Shuster. Prav ta prijetna, nekonvencionalna lastnost je pritegnila Zelenskega, nekdanjega komika in igralca, ki se je senzacionalno povzpel na predsedniški položaj dve leti prej.
Nekaj mesecev po imenovanju Zalužnega je Rusija začela kopičiti vojaške sile ob meji. Bidnova administracija je javno opozarjala, da bi Vladimir Putin lahko načrtoval obsežno invazijo na Ukrajino. V mesecih med prvimi ameriškimi opozorili oktobra 2021 in invazijo februarja 2022 je Zalužni pogosto zagovarjal bolj intenzivne priprave na morebiten ruski napad. Zelenski pa ni bil prepričan, da je invazijska grožnja resnična, in je menil, da bi, tudi če bi bila, pretirane priprave povzročile paniko med prebivalstvom in Rusom dale povod za invazijo.
Na sestanku ukrajinskega varnostnega sveta 22. februarja sta Zalužni in takratni obrambni minister Oleksij Reznikov govorila v prid uvedbi vojnega stanja, medtem ko je Zelenskega še vedno skrbelo, da bi poteza ustvarila nepotrebno paniko. Na koncu je svet glasoval za sprejetje milejših ukrepov. Rusija je napadla dva dni pozneje. Analitiki menijo, da bi bila nesoglasja glede priprav na vojno in zadržanost Zelenskega predmet političnega boja med morebitno volilno kampanjo.
Ko se je invazija zgodila, je Zelenski vojaško strategijo prepustil svojemu poveljniku, medtem ko se je sam osredotočil na pridobivanje mednarodne podpore za Kijev. Zelenski je z delitvijo vlog postal mednarodni simbol ukrajinske odpornosti, Zalužni pa je v domovini postal vojni heroj. Nasprotujoči si pogledi med njima pa se niso zgladili. Skoraj vsak strateški sestanek se je končal z nesoglasjem. Med predsedniško ekipo je naraščalo tudi nelagodje zaradi priljubljenosti Zalužnega, kar so pokazale interne ankete. Zdelo se je, da postaja nedotakljiv in dobiva skoraj mitski status.
Zavrnil tudi Trumpa
Lanskega februarja se je Zelenski odločil ukrepati. Po mesecih ugibanj je razrešil Zalužnega in napovedal, da ga pošilja v London za veleposlanika, češ da vojska potrebuje injekcijo novih idej. »Ne gre za imena in še manj za politiko,« je predsednik takrat pojasnil odločitev. Zalužni je svoje nove naloge sprejel mirno.
Kasneje je zavrnil tudi klic ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je po zloglasnem napadu na Zelenskega v Ovalni pisarni iskal človeka, ki bi ga nadomestil na čelu Ukrajine. Namesto tega je Zalužni javno izrazil podporo ukrajinskemu predsedniku. »Mnogi njegovi podporniki niso razumeli, zakaj je to storil,« je za Guardian povedal vir blizu Zalužnega. »A to je bila njegova načelna pozicija: Ukrajina je bila ponižana in moramo biti enotni.«
Zavezanost Zalužnega enotni fronti Ukrajine in njegov odpor do politične destabilizacije države v času vojne pa sta tudi že zmotila nekatere največje kritike Zelenskega. Ti dvomijo, da bi bil Zalužni pripravljen javno nastopiti proti Zelenskemu, in pričakujejo, da bi se v tekmo za predsednika znal vmešati le, če bi Zelenski pred tem napovedal svoj odhod s čela države.
