Kitajska že nekaj časa vlaga obsežna prizadevanja v krepitev svoje vojske. V zadnjih desetletjih se je Ljudska osvobodilna armada preoblikovala iz zastarele regionalne sile v vse naprednejšo in smrtonosnejšo vojsko, sposobno delovati onkraj kitajskih meja, piše hrvaški Index.
Modernizacija kitajske vojske je sicer še daleč od zastavljenega cilja in se sooča z resnimi izzivi, a Xi Jinping jo je razglasil za glavno prioriteto.
ZDA porabijo trikrat več za vojsko
Vzpon Kitajske kot gospodarske supersile je spodbudil desetletja stalne rasti vojaške porabe. Uradni obrambni proračun je leta 2025 dosegel skoraj 247 milijard dolarjev (211 milijard evrov), vendar vladne številke podcenjujejo dejanske izdatke. Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI) ocenjuje, da je Kitajska leta 2024 dejansko porabila okoli 318 milijard dolarjev (272 milijard evrov), druga študija pa omenja celo 471 milijard (402 milijardi evrov).
Ne glede na natančno vsoto obseg in rast kitajske vojaške porabe omogočata obsežne naložbe v opremo, vzdrževanje, kadre in usposabljanje.
Kitajska sicer troši bistveno manj kot ZDA, a se razlika zmanjšuje. Leta 2012 je bila kitajska vojaška poraba šestkrat manjša od ameriške, do leta 2024 pa le še trikrat. V indopacifiški regiji Kitajska močno presega svoje sosede, saj troši petkrat več kot Japonska in skoraj sedemkrat več kot Južna Koreja, obe ključni ameriški zaveznici.
Kitajska mornarica prehitela ZDA po številu ladij
Najopaznejši napredek je Kitajska dosegla na področju mornarice, ki se iz obalne sile razvija v »oceansko mornarico«, sposobno globalne projekcije moči. Že leta 2014 je po številu bojnih ladij prehitela ameriško mornarico, pričakovati pa je še nadaljnjo rast.
Vendar Kitajska še vedno zaostaja za ZDA v skupni tonaži, številu raketnih izstrelkov na ladjah in izkušnjah pri delovanju na oddaljenih morjih. Razlika pa se hitro zmanjšuje: ameriške ladje tehtajo skupno več kot 3,2 milijona ton, kitajske pa 1,8 milijona ton.
Ameriško ministrstvo za obrambo ocenjuje, da so kitajske sposobnosti delovanja zunaj prve otoške verige v indopacifiški regiji »skromne, a v porastu, saj pridobivajo izkušnje«.
Modernizacija kitajskih zračnih sil
Podobni trendi so prisotni v kitajskih zračnih silah. Flota lovcev je danes veliko večja, poleg tega vse večji delež predstavljajo tehnološko naprednejša letala – lovci 4,5. in 5. generacije, med njimi J-20 s spodobnostjo zmanjšanja radarske opaznosti (stealth).
Okrepljene zračne zmogljivosti so spremenile ravnotežje moči v Tajvanski ožini. Xi Jinping je vojski ukazal, da naj bo do leta 2027 pripravljena zavzeti Tajvan s silo.
Čeprav ameriške zračne sile zmanjšujejo svojo floto, imajo letala nove generacije sposobnosti, ki Kitajski še vedno predstavljajo velik izziv. Stopnja pripravljenosti kitajske vojske je nižja od ameriške, ocenjujejo strokovnjaki.
Jedrsko orožje in raketne sile
Kitajska pospešeno širi svoj jedrski arzenal: leta 2025 je imela okoli 600 bojnih konic, do leta 2035 naj bi jih imela 1500. A še vedno je daleč za ZDA, ki imajo približno 3700 konic. Poleg tega ima Kitajska največji svetovni arzenal kopenskih konvencionalnih raket, kot je DF-26 z dometom do 4000 kilometrov.
Tekma v vesolju
V sodobnem vojskovanju so sateliti ključnega pomena. Kitajska je imela do leta 2024 okoli 157 vojaških satelitov, ZDA pa 247.
Človeški viri
ZDA imajo okoli 1,31 milijona aktivnih vojakov, Kitajska pa več kot dva milijona. Kitajska ima tudi več tankov, a manj oklepnih vozil.
Sklep: Kitajska zmanjšuje razliko
Po mnenju strokovnjakov ZDA še vedno ohranjajo najmočnejšo vojsko na svetu, a s precej manjšo razliko kot v preteklosti. Kitajska ima napredno tehnologijo, močno lastno proizvodnjo, a v nasprotju z ZDA še nima bojnih izkušenj z novo opremo.
