María Corina Machado (1967) Nobelovo nagrado za mir "prejema za svoje neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic za prebivalce Venezuele in za svoj boj za pravičen in miren prehod iz diktature v demokracijo," je utemeljil odbor, ki podeljuje to prestižno nagrado. "Machado je ključna, združevalna osebnost v politični opoziciji, ki je bila nekoč globoko razdeljena – opoziciji, ki je našla skupno stališče v zahtevi po svobodnih volitvah in predstavniški vladi," je sporočil Nobelov odbor.
"Nasilni državni aparat je usmerjen proti lastnim državljanom. Skoraj osem milijonov ljudi je zapustilo državo. Opozicija je bila sistematično zatirana z manipulacijo volitev, pravnim pregonom in zapiranjem. Avtoritarni režim Venezuele tako izjemno otežuje politično delo," je opozoril odbor. V takšnih razmerah se Machado že več kot 20 let zavzema za svobodne in poštene volitve, neodvisnost sodstva in človekove pravice, je izpostavila komisija.
Širšo mednarodno prepoznavnost je dosegla lani, ko je bila kandidatka opozicije na predsedniških volitvah. Režim ji je na volitvah, ki jih je mednarodna skupnost označila za nepoštene, preprečil kandidaturo. Kroge okoli Nicolasa Madura je vznemirila, ko je postalo jasno, da je povezovalna osebnost opozicije, ki je zmožna na ulice in na volišča zvabiti ogromne množice ljudi. Na volitvah je nato podprla predstavnika druge stranke, Edmunda Gonzaleza Urrutio. Po objavi volilnih rezultatov so po državi izbruhnili protesti, ki so jih oblasti hitro zatrle.
"Na sto tisoče prostovoljcev se je mobiliziralo navkljub političnim razlikam. Kljub tveganju nadlegovanja, aretacije in mučenja so državljani po vsej državi nadzorovali volilne postaje. Poskrbeli so, da so bili končni izidi dokumentirani, preden je režim lahko uničil glasovnice in lagal o izidu," je izpostavil odbor. Nobelovo nagrado je utemeljil tudi s tem, da je kot vodja opozicije vodila inovativna, pogumna in mirna prizadevanja za demokracijo. "Opozicija je prejela mednarodno podporo, ko so njeni voditelji objavili rezultate glasovanja, ki so pokazali, da je opozicija zmagala z jasno večino. Toda režim ni hotel sprejeti izida volitev in se je oklepal oblasti," so pojasnili podeljevalci.
Boji se za svoje življenje
Političarka se odtlej skriva. Lani avgusta ja Wall Street Journal objavil njeno pismo, v katerem je zapisala, da se “skriva, ker se boji za svoje življenje, svojo svobodo in svobodo svojih rojakov pod diktaturo Nicolasa Madura”. Na kratko je januarja nastopila na protestu pred Madurovo inavguracijo.
Njena drža je po obrazložitvi odbora navdihnila milijone ljudi. "Demokracija je odvisna od ljudi, ki nočejo molčati, ki si upajo stopiti naprej kljub velikemu tveganju in ki nas opominjajo, da svobode nikoli ne smemo jemati za samoumevno. Machado izpolnjuje vsa tri merila, ki jih je Alfred Nobel navedel v oporoki za izbor dobitnika Nobelove nagrade za mir. Združila je opozicijo v svoji državi. Nikoli ni omahovala v uporu proti militarizaciji venezuelske družbe. Neomajno je podpirala miren prehod v demokracijo," je še sporočil Nobelov odbor.
María Corina Machado je lani prejela tudi nagrado Saharov, najvišjo evropsko nagrado za človekove pravice, in sicer skupaj z opozicijskim politikom Edmundom Gonzalezom Urrutio.
Trump "končal sedem vojn"
Ameriški predsednik je v zadnjih mesecih ob več priložnostih nič kaj subtilno namigoval, da si prav on zasluži Nobelovo nagrado za mir. Kot trdi, je imel ključno vlogo pri končanju sedmih velikih globalnih konfliktov.
Trump se je želel pridružiti več ameriškim predsednikom, ki so prejeli to prestižno lovoriko. Zadnji med njimi je bil Barack Obama, ki je Nobelovo nagrado prejel med mandatom 2009, pred njim pa so nagrado 21 let po odhodu iz Bele hiše leta 2002 podelili Jimmyju Carterju. Med trajanjem mandata sta Nobelovo nagrado dobila tudi Theodore Roosevelt (1906) in Woodrow Wilson (1919).
Med favoriti tudi Zelenski, Navalna in Nato
Donald Trump sicer ni bil med resnimi favoriti. Med deseterico tistih, ki so veljali za favorite, so bili med posamezniki ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pakistanska aktivistka Mahrang Baloch, vdova Alekseja Navalnega, Julija Navalna, hongkonška aktivistka Chow Hang-tung, katarski premier in zunanji minister Mohammed bin Abdulrahman al-Thani. Med organizacijami se kot favorite omenjali The Emergency Response Rooms (ERRs), Novinarje brez meja, (RSF), Mednarodno kazensko sodišče (ICC), izraelsko-palestinsko organizacijo Standing Together in Nato.
Lani je šla nagrada japonski organizaciji Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve napadov z jedrsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi in se zavzema za prepoved jedrskega orožja.
Podelitev bo 10. decembra
Seznam nominirancev sicer ni javen. Organizatorji ga bodo v skladu s tradicijo razkrili čez 50 let. Zgoraj našteta imena so se v javnosti pojavljala zato, ker so jih razkrili predlagatelji.
Nobelove nagrade bodo kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša ček v vrednosti okoli milijon evrov. Kadar je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
