Več deset tisoč privržencev skrajno desnega in proruskega premierja Viktorja Orbana se zdaj udeležuje »pohoda miru« skozi Budimpešto v spomin na dogodke na ta dan 23. oktobra 1956, ko so se študentje in drugi uprli tedanjemu prosovjetskemu stalinističnemu režimu. Več deset tisoč Orbanovih nasprotnikov pa se bo popoldne udeležilo shoda opozicije v spomin na to znamenito madžarsko vstajo.
Upor Madžarov pred 69 leti, tudi proti sovjetski dominaciji, predstavlja pomembno mesto v ideologiji Orbanove stranke Fidesz, ki je bila v svojih začetkih konec 80. let močno proti sovjetski prevladi, a je danes precej proruska. Z Orbanom kot premierjem je sicer Fidesz na oblasti že vse od leta 2010.
Vlada in opozicija poskušata mobilizirati čim več ljudi, da bi šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami dokazali svojo moč. Vsekakor pa je za Orbana in njegovo prorusko politiko, ko v EU pogosto nastopa kot Putinov trojanski konj, hud udarec torkova novica, da srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, od katerega si je madžarski premier veliko obetal, ne bo. Zlasti očitno je zdaj ideja, da bi šlo za »pohod miru«, manj sijajna. Orban, ki nastopa proti vojaški pomoči Ukrajini, ves čas ponavlja, da je Madžarska skoraj edina članica EU, ki se zavzema za mir v Ukrajini, zato naj bi bila tudi edina primerna za »vrh miru« med Putinom in Trumpom.
Na shodu opozicije bo glavni govornik vsekakor 43-letni desnosredinski Peter Magyar, nekdanji član Fidesza, ki pa je kot zagovornik boja proti korupciji postal glavni Orbanov tekmec v boju za premierski položaj. Šest mesecev pred volitvami je Magyarjeva stranka vsaj izenačena z Orbanovim Fideszom, če ne v prednosti. Oba se torej zdaj borita za to, kdo bo na svoj shod oziroma pohod privabil večjo množico Madžarov.
Orban pa je označil Magyarjev shod za »bruseljski pohod za vojno«. Evroskeptični Fidesz obtožuje Magyarja, da je marioneta EU in ukrajinski agent, ki hoče Madžarsko poriniti v vojno na strani Ukrajine.
