Za zmanjšanje nekaznovanosti najhujših storilcev zločinov proti človečnosti je bil včeraj velik dan. Na sedežu Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) je bil namreč ustanovljen center za preiskavo ruske agresije na Ukrajino (ICPA). Zbiranje dokazov za zločin agresije, ki mu nato sledijo vsi drugi vojni zločini in zločini proti človečnosti, bo temeljni cilj novoustanovljenega centra ICPA, ki ga pomaga sofinancirati Evropska unija. Ker je zločin agresije v mednarodnem pravosodnem sistemu slabo pokrit in ga zaradi neobstoječe pravne podstati pred nobenim mednarodnim sodiščem ni mogoče preganjati, se v zahodnem delu mednarodne skupnosti postavlja vprašanje, kako in pred katerim tribunalom naj se sodi za ta zločin.
Hočejo veliko trojico
Ukrajina bi rada vzpostavila poseben tribunal za vojne zločine v Ukrajini, ki bi pokril tudi zločin agresije. V skupini G7 se stališče o tem še ni dokončno izoblikovalo. Kljub temu pa včeraj ustanovljeni center, v katerem se bodo zbirali dokazi o zločinih agresije in koordinirale aktivnosti držav za pregon tega zločina, že pomeni konkretne mednarodne priprave, da se bo političnemu vodstvu Rusije nekoč sodilo za izdani ukaz napada na Ukrajino.
Kdo naj bi med prvimi sedel na zatožno klop, je za generalnega državnega tožilca Ukrajine Andrija Kostina povsem jasno. »Soditi bi morali aktualnemu predsedniku Rusije (Vladimirju Putinu, op. a.), premierju (Mihailu Mišustinu) in zunanjemu ministru (Sergeju Lavrovu),« je včeraj naštel Kostin, ko je v družbi glavnega tožilca mednarodnega kazenskega sodišča Karima Khana, evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, predsednika Eurojusta Ladislava Hamrana in pomočnika ameriškega državnega tožilca Kennetha A. Polita ustanovitev ICPA opredelil kot zgodovinski mejnik.
Brez agresije ni drugih zločinov
Medtem ko se postavlja še vprašanje, kako se bo zločin agresije preganjal na mednarodni ravni, je svoje postopke začela že Ukrajina na nacionalni ravni. Zgolj za zločin agresije je bilo v njihovi odsotnosti identificiranih 600 domnevnih storilcev, proti 312 so vložili obtožnice, dvajset pa so jih že obsodili, je pojasnil Kostin. »Do zamisli, da potrebujemo mednarodni tribunal, smo prišli zato, ker želimo doseči vrhovno rusko vodstvo,« je dejal in ob tem poudaril, da raje kot hitro oblikovanje tovrstnega tribunala potrebujejo primerno koncipiran tribunal. »Če se ne bi zgodil zločin agresije, tudi preostalih 93.000 incidentov vojnih zločinov ne bi bilo,« je še pojasnil Kostin.
Včeraj ustanovljeni center ICPA v Haagu bo deloval kot platforma sodelovanja in koordinacije preiskav, ki že potekajo na različnih ravneh. V centru bo poleg štirih državnih tožilcev Ukrajine sodelovalo vseh pet držav skupnih preiskovalnih moštev (Litve, Latvije, Estonije, Poljske in Romunije), mednarodno kazensko sodišče in ZDA s posebno imenovano tožilko Jessico Kim. ZDA so sicer minuli teden v podatkovno bazo Eurojusta o zločinih v Ukrajini vnesle svoje prve podatke o vojnih zločinih. »Center ne bo imel neposrednih preiskovalnih moči, prav tako ne bo mogel izdajati nalogov za aretacije ali pa vložiti obtožnic,« je pojasnil Hamran.
