Letalonosilki Liaoning in Shandong sta delovali v vodah blizu japonskega otoka Iwo Jima, je v ponedeljek dejal japonski obrambni minister Gen Nakatani. Ladja Liaoning je plula tudi znotraj japonske izključne ekonomske cone pri otoku Minamitoršima, najvzhodnejšem japonskem otoku. Do kršitve japonskih teritorialnih voda ni prišlo, poroča Associated Press.

Leteli le 45 metrov mimo Japoncev

Na obeh letalonosilkah so potekale operacije vzletanja in pristajanja. Japonsko obrambno ministrstvo je v sredo pozno zvečer sporočilo, da je kitajsko lovsko letalo J-15, ki je v soboto vzletelo iz province Shandong, zasledovalo japonsko letalo P-3C, ki je opravljalo izvidniško dolžnost na tem območju, in se mu približalo na vsega 45 metrov. Kitajsko vojaško letalo je v nedeljo preletelo tudi 900 metrov pred japonskim P-3C, je sporočilo ministrstvo in dodalo, da je Kitajski izrazilo resno zaskrbljenost ter zahtevalo preventivne ukrepe zaradi nevarnega približevanja, ki bi lahko povzročilo nenamerno trčenje.

FILE - This image released by the Taiwan Ministry of National Defense shows China's Shandong aircraft carrier sailing near Taiwan on Monday, March 31, 2025. (Taiwan Ministry of National Defense via AP,File)

Posnetki kitajske letalonosilke Shandong v bližini Tajvana pred tremi meseci. Foto: AP

Pluli tudi blizu ameriškega Guama

Kitajski letalonosilki sta sicer pluli mimo pacifiškega arhipelaga ob azijski celini, ki vključuje Japonsko, Tajvan in del Filipinov. Letalonosilka Liaoning je plula tudi do druge otoške verige, strateške linije, ki se razteza do Guama, kar nakazuje, da lahko Kitajska izziva tudi japonskega zaveznika – Združene države Amerike. 

Kitajska mornarica je v torek potrdila napotitve in jih označila kot del rutinskega usposabljanja v zahodnem Pacifiku, s katerim so »preizkusili svoje zmogljivosti pri zaščiti daljnih morij in skupnih operacijah«. Poudarili so, da je napotitev skladna z mednarodnim pravom in ni usmerjena proti nobeni državi.

Širjenje vojaškega vpliva

Pentagon je izrazil zaskrbljenost zaradi osredotočenosti Pekinga na gradnjo novih letalonosilk. V zadnjem poročilu kongresu o kitajskem obrambnem razvoju je bilo ugotovljeno, da to »razširja pokritost zračne obrambe napotenih delovnih skupin prek dosega kopenske obrambe, kar omogoča operacije dlje od kitajske obale«.

FILE PHOTO: A helicopter takes off from China's Shandong aircraft carrier, over Pacific Ocean waters, south of Okinawa prefecture, Japan, in this handout photo taken April 15, 2023 and released by the Joint Staff Office of the Defense Ministry of Japan April 17, 2023. Joint Staff Office of the Defense Ministry of Japan/HANDOUT via REUTERS ATTENTION EDITORS - THIS IMAGE WAS PROVIDED BY A THIRD PARTY. MANDATORY CREDIT./File Photo

Helikopter vzleta iz kitajske letalonosilke Shandong v Pacifiku. Foto: Reuters 

Tajvanski obrambni minister Wellington Koo je v sredo dejal, da Peking izkorišča vsako priložnost za širjenje svojega vojaškega dosega onkraj prve otoške verige, da bi Tajvanu poslal »politično sporočilo«. Kitajska sicer redno pošilja ladje in letala v območja okoli Tajvana, kar daje vtis vaj za morebitno blokado otoka, ki si ga Peking dojema kot del svojega ozemlja.

Peking ima sicer številčno največjo mornarico na svetu, vendar po številu letalonosilk močno zaostaja za Združenimi državami Amerike. Kitajska jih ima tri, ZDA pa enajst. Ameriška številčna premoč jim omogoča, da imajo eno letalonosilko – trenutno je to USS George Washington – stalno nameščeno na Japonskem. Dve manjši predelani letalonosilki ima tudi Japonska.

Kitajska konec leta s tremi operativnimi letalonosilkami

Dve kitajski letalonosilki, ki sta trenutno v zahodnem Pacifiku, uporabljata starejšo metodo vzletanja letal s pomočjo »smučarskega skoka«, z rampo na koncu kratke vzletno-pristajalne steze, ki pomaga letalom pri vzletu. Prva kitajska letalonosilka, Liaoning, je sicer predelana sovjetska ladja. Druga, Shandong, je bila zgrajena na Kitajskem po sovjetskem načrtu. Tretja nosilka, Fujian, splovljena leta 2022, trenutno opravlja zadnje preizkuse na morju, pričakuje pa se, da bo operativna pozneje letos. Zasnovana in izdelana je lokalno ter uporablja sodobnejši elektromagnetni izstrelitveni sistem, podoben tistim, ki jih razvijajo in uporabljajo ZDA. Vse tri kitajske nosilke imajo konvencionalni pogon, medtem ko so vse ameriške jedrske, kar jim omogoča skoraj neomejen doseg in večjo moč za pogon naprednih sistemov.

Priporočamo