Novinarji so uspeli pridobiti dovolj dokumentov, da so ugotovili pravni status nekaj več kot 50 moških, ki so se po deportaciji iz ZDA znašli v megazaporu CECOT El Salvadorju. To je v nasprotju z izjavami predstavnikov Trumpove administracije, ki trdijo, da so bili deportirani nasilni kriminalci.
Sodni dokumenti kažejo, da sta imela vsaj dva izmed deportiranih odobren status begunca, ki ga je izdalo ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, kar pomeni, da sta opravila obsežen uradni postopek preverjanja dejstev. Še štirje so imeli status začasne zaščite, ki so ga dobili tisti migranti, ki so Venezuelo zapustili zaradi humanitarne krize v tej južnoameriški državi, nekateri pa so bili še v postopkih za omenjena pravna statusa.
Dve poti iz ZDA
Novinarji Washington Posta so uspeli tudi rekonstruirati, kako je administracija Donalda Trumpa organizirala deportacije. Očitno je, da sta isti cilj poskušala vsak zase doseči dva visoka člana ameriške vlade.
Prvi je bil Richard Grenell, eden najtesnejših Trumpovih sodelavcev. Ta je bil v prvem Trumpovem mandatu ameriški ambasador v Berlinu in posebni odposlanec za pogajanja med Srbijo in Kosovom. V drugem mandatu pa je Grenell Trumpov sel za najrazličnejše odprave, njegov uradni naziv je bil »Posebni odposlanec za posebne misije«, kar je povsem nova funkcija. V treh mesecih in pol je bil Trumpov koordinator za odziv vlade na požare v Kaliforniji, začasni direktor Kennedyjevega centra, po poročanju nemških medijev pa naj bi vodil del tihe diplomacije z Rusijo. Grenell se je že konec januarja v Caracasu srečal z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, kjer sta se dogovorila o deportaciji Venezuelcev iz ZDA nazaj v domovino.
Za deportacije se je dogovarjal tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je bil kot senator znan zunanjepolitični jastreb v odnosih z Venezuelo. Tri dni po Grenellovem obisku v tej državi se je Rubio v El Salvadorju srečal s tamkajšnjim predsednikom Najibom Bukelejem. Ta je s množičnim zapiranjem domnevnih članov kriminalnih tolp dosegel izjemno popularnost, a hkrati je njegovo predsedovanje zaznamovalo vse večje omejevanje svobode govora in podreditev sodne veje oblasti. Kot je na družbenih omrežjih povedal Rubio, je imel z Bukelejem v njegovi počitniški hiši »izjemen sestanek«, kjer je Bukele pristal, da bo v novi megazapor sprejel »vse nezakonite tujce iz ZDA s kriminalno preteklostjo ne glede na narodnost«.
Dva tedna kasneje je ameriška vlada dve kriminalni tolpi MS-13 in Tren de Aragua označila za teroristični organizaciji, kar je omogočilo policijske postopke z bistveno večjimi pristojnostmi.
Ustavitev deportacij v Venezuelo zaradi naftnega posla
ZDA so medtem začele deportacije v Venezuelo. A 10. marca je venezuelski predsednik Maduro lete ustavil, potem ko so ZDA umaknile dovoljenje ameriškemu naftnemu podjetju Chevron za poslovanje v Venezueli. Caracas ima zelo velik interes, da bi se sodelovanje z Chevronom nadaljevalo, saj državna naftna družba PDVSA ne uspe izkoriščati domačih naftnih najdišč.
Grenell je nato še enkrat govoril z Madurom in se dogovoril za ponovno vzpostavitev deportacij. Medtem pa je zunanji minister Rubio poslal v El Salvador pismo, da lahko v 24 urah pričakujejo, da jim bodo ZDA poslale okoli 500 ljudi, večinoma Venezuelcev. Rubio je kasneje povedal, da so Venezuelce poslali v El Salvador, ker jih lastna država ni želela sprejeti, kar pa očitno ne drži.
Kot je poročal CNN, so v El Salvadorju soglašali, da bodo prevzeli več sto Venezuelcev in članov kriminalnih tolp, a predsednik Bukele je zahteval tudi, da jim ZDA izročijo enega izmed vodij tolpe MS-13 Césarja Humberta Lopeza Laria, ki je bil priprt v ZDA. Ta zahteva zbuja sum, da so poročila o tem, da je pred tremi leti Bukele sklenil sporazum z voditelji tolpe MS-13, da jim bo v zameno za zmanjšanje nasilja v državi omogočil blažje kazni in lažje komuniciranje s člani tolpe med prestajanjem kazni, resnična. To trdijo tudi ameriški tožilci v nepovezanem procesu proti nekaterim ameriškim voditeljem tolpe MS-13 iz leta 2022.
Zakon o sovražnih tujcih
ZDA Venezuelcev v El Slavador niso mogle izgnati po standardnih postopkih. Zato je Donald Trump 14. marca aktiviral obskuren zakon iz 18. stoletja, imenovan Zakon o sovražnih tujcih, ki omogoča izgon vseh tujcev, ki so del invazije v ZDA. Trump trdi, da so tolpe del invazije v ZDA in da je država z njimi v vojni.
Dramatično dogajanje na zveznem sodišču
Da se je to zgodilo, so, še preden je bil ukaz javno objavljen, posumili odvetniki petih venezuelskih državljanov, ki jim je grozil izgon. Uporabo zakona so že naslednji dan izpodbijali na zveznem sodišču v Washingtonu. Ta sodna obravnava se je nato 15. marca zjutraj odvijala istočasno, ko so agenti ministrstva za domovinsko varnost v Teksasu že polnili letala za El Salvador.
Sodišče je najprej prepovedalo izgon petih Venezuelcev, ki so bili obravnavani v tem primeru, zato so jih le nekaj minut kasneje izkrcali z letal, ki so že čakala na vzlet. V Washingtonu pa se je obravnava nadaljevala, saj so odvetniki Venezuelcev pozvali sodnika, naj izda obče veljavni začasni odlog izvajanja Zakona o sovražnih tujcih, ki ga je aktiviral Trump. To se je tudi zgodilo, a po polurnem premoru. Medtem sta dve izmed teh letal že poleteli. »Ups, prepozno :D,« je ob tem zapisal salvadorski predsednik Bukele na omrežju X.
Oopsie…
— Nayib Bukele (@nayibbukele) March 16, 2025
Too late 😂 pic.twitter.com/nDHL6deLJq
Sodnik je ukazal tudi, da se morajo letala, ki so bila že v zraku, obrniti nazaj, kar pa se ni zgodilo. Na vzletni stezi je čakalo še tretje letalo, ki je nato odletelo z migranti, za katere vlada trdi, da so bili deportirani po standardnem postopku za izgon tujcev, ki so v državi ilegalno ali pa so v ZDA zagrešili kaznivo dejanje. Zaradi tega je morala vlada v tem primeru tudi objaviti seznam izgnanih in informacije o njihovi kazenski evidenci. Večina podatkov o nepravilnem izgonu se zato nanaša na osebe s tega leta.
Kaos v Teksasu in Hondurasu
Glede na tako naglico deportacij ni čudno, da je prišlo do pravega kaosa. Za začetek letala z deportiranimi v El Salvadorju niso smela pristati med rednim obratovanjem tamkajšnjega letališča. Ker Bukele ni hotel zapreti dela letališča, so morala najprej odleteti v Honduras in tam počakati na konec dneva.
Drugi večji zaplet je bil, da je bil El Salvador prijavljen sprejeti le moške. Na ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost so na to bodisi pozabili ali pa tako hitro niso uspeli ločiti družin. Medtem ko so se morala letala z ženskami vrniti v ZDA, so salvadorski policisti moške odvlekli na avtobuse in jih odpeljali v zapor CECOT. Tam so jim obrili lase in jih preoblekli. Vse so posnele kamere salvadorske vlade. Urad predsednika Bukeleja je nato še isti dan posnetke zmontiral v video, ki sta ga on in Trump objavila vsak na svojih kanalih družabnih omrežij.
El Salvador proti Venezueli
Uveljavitev Zakona o sovražnih tujcih je medtem ustavila deportacije v Venezuelo. Zakon namreč odreja tudi zaseg vsega premoženja sovražne države, proti kateri je sprožen. Venezuela zato ni želela pošiljati letal v ZDA, ki bi jih lahko po tem zakonu na ameriških tleh zasegli. Dogovor z Venezuelo je tako spet padel v vodo, zato je Grenell še tretjič posredoval pri Maduru.
Teden kasneje je Maduro pristal na dogovor, da bo v Honduras poslal letalo, ki bo pobralo Venezuelce iz ZDA. Po neuradnih podatkih, ki jih je pridobil Washington Post, se to zdaj dogaja vsaj dvakrat na teden.
Srečanje nemočnih v ovalni pisarni
Epizoda o deportacijah, predvsem dejstvo, da se letala z deportiranimi kljub začasni odločbi zveznega sodišča niso vrnila, je zbudila precej razburjenja zaradi vprašanja, kako blizu so ZDA ustavni krizi, ko izvršna veja oblasti ignorira odločitve sodne veje. Te razprave gotovo ni pomiril obisk Najiba Bukeleja mesec po deportacijah. Na vprašanje glede vrnitve Kilmaja Armanda Abrega Garcíe, za katerega so ZDA same priznale, da so ga izgnali zaradi administrativne napake, je Bukele odgovoril, da nima pristojnosti, da bi ga izpustil. Enako trdi tudi Trumpovo pravosodno ministrstvo, češ da v El Salvadorju nimajo pristojnosti.
