Prav o tej drugi možnosti je posebno veliko govora, ker Izrael nima velikanskih bomb za rušenje podzemnih utrdb, ZDA pa so leta 2011 vojsko oborožile s 13.600-kilogramskimi bombami GBU-57 MOP. Kratica pomeni masivna prebojna bomba, ki naj bi bila sposobna prodreti 60 metrov globoko. Poljudno ji rečejo uničevalka bunkerjev. Dolga je 6,2 metra in jo lahko nosi (po dve) le nevidni bombnik B-2, ki jih imajo ZDA nameščene v Missouriju, v Angliji in v oporišču na otočku Diego Garcia v Indijskem oceanu. Ta je najbližje Iranu (5100 kilometrov), je bil pa zadnje čase precej v novicah, ker je Velika Britanija otočje vrnila Mavriciju, a zagotovila dolgoletni najem oporišča.
Kam pa bi jih odvrgli? Prednostni lokaciji sta iranska obrata za bogatenje urana, ki sta skrita pod zemljo. Prvi in verjetno prednostni, ker je globlje, je objekt Fordov kakšnih 90 kilometrov južno od Teherana. Uradno je Fordov vas s kakšnimi 840 dušami v hribovitem delu province Qom. Tam pa je Iran v nekdanjem oporišču Iranske revolucionarne garde skrivaj zgradil jedrski kompleks za bogatenje urana. Po ocenah je zakopan 80 metrov pod skalovjem in utrjen z več metrov debelimi betonskimi stenami, z vrsto predorov in podzemnih dvoran. Velja za najbolj zavarovanega od vseh iranskih jedrskih objektov, tam je prostora za 3000 centrifug za bogatenje urana. Obstoj objekta je leta 2009 razkril ameriški predsednik Barack Obama, potem ko ga je leto prej odkril vir britanskih obveščevalcev. Obama je potem z Iranom sklenil jedrski sporazum, Trump je v prvem mandatu od njega odstopil in Iran je v Fordovu spet bogatil uran, po navedbah IAEA do 83,7-odstotne čistosti. Za jedrsko bombo je potrebna obogatitev do 90 odstotkov. Prav Fordov je po ocenah zahodnih obveščevalcev objekt, kjer bi Iran verjetno razvil jedrsko orožje, če se za to odloči.
Razstrelili kopijo v puščavi
New York Times je leta 2019 poročal, da so v puščavi na jugozahodu ZDA sezidali natančno kopijo iranskega objekta v Fordovu, nanj vrgli uničevalko bunkerjev in kopijo sesuli. Justin Bronk, strokovnjak britanskega vojaško-obrambnega mislišča Royal United Services Institute, ocenjuje, da bi za uničenje Fordova potrebovali več takšnih bomb in da bi morala vsaka naslednja pasti v luknjo, ki bi jo naredila prva, ter eksplodirati na pravi globini, da bi naredile nepopravljivo škodo, je dejal za Guardian. Andreas Krieg z londonskega King's Collegea pa je za Economic Times ocenil, da morda niti to ne bi bilo dovolj in bi bilo za popolno uničenje potrebno posredovanje na tleh, torej kopenskih sil.
Iran ima sicer vrsto jedrskih objektov, verjetna tarča ameriških bomb pa bi bil lahko tudi drugi iranski obrat za bogatenje urana v Natancu s 15.000 centrifugami. Objekt 220 kilometrov jugovzhodno od Teherana se po ocenah nahaja okoli deset metrov pod zemljo za sedem metrov debelimi betonskimi stenami. Izrael ga je že napadel in IAEA je v torek sporočila, da je zadel proizvodne obrate, a škode ni neposredno ocenila.
