Danska prestolnica Köbenhavn je bila te dni velika utrdba. Po ulicah so patruljirali oboroženi vojaki, pred pristaniščem je za varnost skrbela nemška fregata, deset članic Nata pa je v mesto z znamenitim kipom male morske deklice napotilo protidronsko obrambo. S takšnimi varnostnimi ukrepi je bil varovan neformalni vrh voditeljev Evropske unije, potem ko so ruski droni kršili poljski in romunski zračni prostor, neznani brezpilotniki pa so se pojavili tudi na Danskem, Norveškem ter nad ladjedelnico podmornic in elektrarno na severu Nemčije.
Prav protidronska obramba je bila ena izmed osrednjih tem prvega zasedanja evropskega sveta po poletnih počitnicah, ko se je sedemindvajseterica večkrat po videopovezavi usklajevala zaradi Ukrajine. Potem ko je predsednica komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji kot enega izmed naslednjih projektov navedla vzpostavitev protidronskega zidu, prepleta različnih obrambnih sistemov za motenje leta ali sestrelitev dronov, se je ta projekt poleg gradnje protizračne obrambe, opazovanja in prestrezanja hibridnih groženj iz vzhodne soseščine ter izboljšanja satelitskih nadzornih sistemov znašel med tistimi, za katere je komisija hotela pridobiti nadaljnje usmeritve držav članic. Države EU so se dogovarjale o konkretnem načrtu, kako bodo do leta 2030 korenito izboljšale svojo oborožitev. Časovnik dodatnega oboroževanja bo na podlagi sredine razprave predsednica evropske komisije predložila pred rednim oktobrskim vrhom EU.
Uresničljivost dronskega zidu
»Rusija poskuša v naših družbah zasejati razdor in strah. Tega ne bomo dovolili,« je ocenjevala Ursula von der Leyen in dejala, da vzorec vdorov dronov kaže na to, da vse te grožnje prihajajo iz Rusije. Čeprav se voditelji o povečani hibridni grožnji strinjajo – nemški kancler Friedrich Merz celo ugotavlja, da Evropa ni več v stanju miru, a tudi v vojni ne – pa glede vzpostavitve dronskega zidu še zdaleč niso enotne.
Medtem ko so baltske države velike zagovornice dronskega zidu, zadržki prihajajo iz Nemčije in Francije. Nemški obrambni minister Boris Pistorius meni, da bi dronski zid lahko vzpostavili v treh do štirih letih. A je latvijska premierka Evika Silina prepričana, da bi to lahko storili v letu ali dveh. Francoski predsednik Emmanuel Macron ocenjuje, da Evropa prej kot dronski zid potrebuje sisteme zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za boj proti dronom. Premier Robert Golob se o slovenski podpori dronskemu zidu še ni dokončno izrekel, pred tem je hotel videti načrte, kako bi ta bil videti. Ogroženost Slovenije se zaradi incidentov z droni ni povečala, je še pristavil.
»Mislim, da smo v najtežjih in najnevarnejših razmerah po koncu druge svetovne vojne, ne več hladne vojne. Če na Rusijo in (njeno) hibridno vojno gledate z evropske perspektive in ne s svoje nacionalne perspektive, mislim, da moramo biti vsi na isti strani in se moramo vsi ponovno oborožiti,« je ocenila danska premierka Mette Frederiksen. Po ocenah finskega premierja Petterija Orpa je EU skoraj v hibridni vojni. Zaradi številnih napadov na EU v obliki nezakonitih migracij, preletov brezpilotnih letal, kibernetskih napadov ter uničenih kablov in cevovodov se mora sedemindvajseterica po njegovi oceni še bolje pripraviti.
Premoženje kot garancija
Druga pomembna tema zasedanja je bila nadaljnja pomoč Ukrajini. Spet se je razvnela razprava, ali bi se za pomoč Ukrajini lahko uporabilo zamrznjeno premoženje Rusije v Evropski uniji. Tega je za okoli 200 milijard evrov, največ ga je v Belgiji. Zamisel komisije, ki jo podpira tudi Nemčija, je, da bi ta sredstva služila kot garancija za novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, ki bi bilo poplačano z ruskimi vojnimi reparacijami po sklenjenem mirovnem dogovoru ali pa z zaseženim premoženjem, če Rusija ne bi plačala reparacij.
Iz Kremlja so pred razpravo spet zagrozili, da bi bile ob kraji ruskega premoženja ogrožene zahodne investicije v Rusiji. Unija tudi pri vprašanju koriščenja ruskega premoženja ni povsem enotna, saj poskuša spoštovati mednarodno pravo, ki pravi, da državnega premoženja ni mogoče kar zapleniti. Na to denimo opozarja francoski predsednik Macron. Zagovornice uporabe ruskega premoženja prihajajo še iz baltskega prostora, sledi jim tudi Švedska. Med skeptiki pa je denimo Luksemburg. Tamkajšnji premier Luc Frieden opozarja, da se premoženja, ki pripada drugi državi, ne more kar tako prevzeti.
