Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je med kladivom in nakovalom. Od svojega imenovanja se mora soočati z dvema vojnama v evropski soseščini. Pri vojni v Ukrajini se mora vedno znova spopadati z vetom Madžarske, še težje je najti korak k odločnejšim ukrepom glede genocida v Gazi.
Kot tista, ki mora najti konsenz med državami za sprejemanje usmeritev skupne zunanje politike EU, si prizadeva, da bi dosegla skupno politiko EU za okrepitev pritiska na Izrael. A ji to ne uspeva. Že pred tedni je članicam predlagala vrsto ukrepov, s katerimi bi lahko pritisnili na Izrael, da konča vojno v Gazi. Toda članice ne dosežejo potrebne kvalificirane večine niti za tiste manj ostre ukrepe, kaj šele soglasja za najostrejšega – zamrznitev asociacijskega sporazuma z Izraelom. To priznava tudi v pogovoru za Dnevnik. Ko jih vpraša, kakšne alternativne načrte imajo, ugotovi, da jih nimajo.
Čeprav se je v dialogu z Izraelom za izboljšanje dostopa humanitarne pomoči nekaj spremenilo na bolje, pa to ni dovolj, pritrjuje Kallasova. »To tudi mene frustrira. Toda Evropska unija ni vodena z izvršnimi ukazi od zgoraj. Odločitve sprejema 27 držav članic,« pove o težavnosti doseganja konsenza ali kvalificirane večine za uvedbo različnih sankcij.
In medtem ko nemški zunanji minister Wadephul razlaga, da Nemčija ne bo podprla sankcij proti Izraelu, ker te ne bi učinkovale, sankcije proti Rusiji še kako delujejo. Putin se pogovarja o miru, da bi se izognil sekundarnim sankcijam, ki jih je napovedal Trump. »Miru si ne želi,« je prepričana Kallasova.
Celoten intervju s Kajo Kallas bo objavljen jutri zjutraj:
