Na hitro sklicani referendumi na štirih zasedenih območjih, ki predstavljajo 15 odstotkov ukrajinskega ozemlja, so se včeraj začeli, potekali pa bodo do torka. Ukrajinski guverner Luganska Sergej Gajdaj je sporočil, da po nekaterih mestih v regiji vojaške patrulje z obiski na domovih silijo ljudi h glasovanju. Volišča so odprli tudi v Moskvi, kjer živi tudi del prebivalstva z okupiranih ozemelj. V sledečem vodniku predstavljamo pomen referendumov na zasedenem ozemlju, ki so jih Ukrajna, Zahod in OVSE označili za nelegitimne.
1. Zakaj so potrebni referendumi za priključitev zasedenih ozemelj Rusiji?
Da bodo ruske okupacijske oblasti s podporo Kremlja na zasedenih ozemljih Donecka in Luganska pa tudi Zaporožja in Hersona izvedle referendume o priključitvi k Rusiji, se je nakazovalo od začetka poletja. Rusija za sprejem odloka o pripojitvi novih ozemelj k svoji državi potrebuje odločitev ljudstva, kar naj bi bila najvišja demokratična odločitev, ki jo oblasti morajo spoštovati. S podobnim referendumom je Rusija že dobila želeno podporo ljudstva za pripojitev Krimskega polotoka po zasedbi leta 2014. Potekal je le nekaj tednov po zasedbi polotoka, za priključitev k Rusiji naj bi takrat glasovalo 97 odstotkov volivcev ob 89-odstotni volilni udeležbi. O teh rezultatih se sicer porajajo dvomi, saj so v javnost pricurljali podatki ruskega Sveta za človekove pravice, da je za priključitev glasovalo komaj 30 odstotkov volivcev ob le polovični volilni udeležbi. Generalna skupščina OZN je legitimnost referenduma na Krimu z resolucijo zavrnila. Le peščica držav – med njimi Kuba, Sirija in Belorusija - so uradno priznale, da je Krim del Rusije.
2. Kakšno legitimnost imajo sedanji referendumi?
Nikakršne, tako kot je ni imel tisti na Krimu. Mednarodno pravo okupacijskim oblastem prepoveduje spremembo statusa okupiranih ozemelj, v to prepoved sodi tudi sprememba političnega statusa ozemlja. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je že ocenila, da izid referendumov ne bo imel nobenih pravnih posledic, saj ni sklican v skladu z ukrajinsko zakonodajo, ne dosega mednarodnih standardov in se povrh izvaja na območju, kjer ni zagotovljena varnost.
Z ruskega zornega kota so referendumi, ki so jih ne tako dolgo nazaj ob ukrajinski napovedi velike ofenzive na jugu države preložili, potem pa spet na hitro organizirali po ukrajinskih uspehih v okolici Harkiva na severovzhodu, potrebni zato, da bo Moskva poslej lahko argumentirala, da vojna poteka na ruskem ozemlju. Za Kremelj so potrebni tudi zaradi domače javnosti, saj naj bi za pripojitev ukrajinskih ozemelj potrebovali slike proruskega prebivalstva, ki si želi aneksije. Neozirajoč se na mednarodno pravo v Kremlju v primeru pozitivnega rezultata na referendumih (v kar nihče ne dvomi) že napovedujejo hiter potopek vključitve Donecka, Luganska, Zaporožja in Hersona v Rusijo.
3. Kaj bo takšna vključitev pomenila za nadaljevanje vojne?
Rusija bo poslej napade v teh štirih regijah razumela kot napade na svoje ozemlje. Dejanja ukrajinskih sil bo razlagala kot ofenzivna, sama pa bo argumentirala, da brani svoje ozemlje. Ker Zahod in Ukrajina aneksij ne bosta priznala (to so napovedali že v skupini G7, EU in ZDA), je pričakovati nadaljevanje vojne. V Kijevu ocenjujejo, da odločitev za »psevdoreferendume« predstavlja zgolj dokaz, da gre ruskim silam na bojišču za nohte, sami pa nameravajo z osvobajanjem ozemlja nadaljevati do konca.
4. Obstaja zaradi pripojitve štirih ukrajinskih regij Rusiji nevarnost jedrske vojne?
Za obrambo ruskega ozemlja je predsednik Vladimir Putin napovedal uporabo vseh razpoložljivih sredstev, kar so na Zahodu razumeli, da je zagrozil z uporabo jedrskega orožja. Potem ko so na zasedanju generalne skupščine OZN ta teden številni voditelji svarili pred nevarno Putinovo retoriko in se zavzeli, da ne sme nikoli priti do jedrske vojne, so v Moskvi včeraj storili korak nazaj. Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da Rusija nikomur ne grozi z jedrskim orožjem ter da odprta konfrontacija z ZDA in Natom ni v interesu Rusije. x
