Skupina Wagner je bila dolga leta glavno rusko orodje za vmešavanje v razmere na območju Sahela, polsušne regije zahodne in severnega dela osrednje Afrike. S svojo aktivnostjo so želeli zlasti izriniti Francijo, ki je regijo zgodovinsko dojemala kot svoje območje vpliva. Skupina Wagner se je medtem začela umikati iz velikih delov regije, ki jo pretresajo zaporedni državni udari in oborožene vstaje, zdaj pa se zdi, da želi Kremelj na območju vzpostaviti novo neuradno vojsko, ki naj bi prevzela vlogo Wagnerja.
Kaj je Afriški korpus?
V nasprotju z neodvisno skupino Wagner je paravojaški Afriški korpus postavljen pod okrilje ruskega obrambnega ministrstva. Korpus sestavljajo elitni poveljniki iz ruske vojske, pri čemer imajo prednost pri novačenju sedanji in nekdanji borci skupine Wagner. Operativci Afriškega korpusa so se že pridružili bojem, saj izvajajo skupne operacije z malijsko vojsko.
Skupina Wagner je junija objavila, da zapušča Mali po triinpolletni misiji, podoben odhod pa se omenja tudi v Srednjeafriški republiki (SAR), ki je bila baza te ruske najemniške vojske v Afriki. Skupina Wagner tam deluje od leta 2018. Leta 2022, ko so lokalne oblasti zahtevale dokončen umik francoskih sil, je skupina postala celo glavni steber zaščite predsednika Faustin-Archangea Touadére. S tem so si pridobili izjemen vpliv v državi. Touadéri medtem godi, da mu Rusija ne postavlja zahtev v zvezi z demokratičnostjo in spoštovanjem človekovih pravic, kar so bile v preteklosti zahteve zahodnih sil.
V začetku tega meseca so vojaški uradniki v SAR za AP povedali, da je rusko obrambno ministrstvo zahtevalo, da Afriški korpus zamenja skupino Wagner in da se njegove storitve plačujejo z gotovino. Wagnerjeve storitve so oblasti v SAR medtem plačevale s koncesijami za izkopavanje zlata in diamantov.
Afriški korpus je območje delovanja tudi že razširil na druge dele Afrike. Deluje še v Nigru in Burkina Fasu, ki sta prav tako pod vladavino vojaških hunt.
Kaj želi Putin doseči?
Rusija sicer že vrsto let krepi svojo prisotnost v Afriki, k temu pa jo spodbuja široka paleta interesov. Po eni strani Rusi v Afriki vidijo celino, polno privlačnih surovin, ki jih je Moskva doslej »kupovala« s ponujanjem vojaške pomoči. Ta pomoč pa je hkrati povezana s širšimi političnimi cilji Rusije, saj Moskva v Afriki želi vzpostaviti širok nabor zavezništev z režimi, ki bi v Združenih narodih glasovali z Rusijo. Pri tem Rusija sebe v Afriki predstavlja tudi kot alternativo zahodnim »neokolonialnim« silam.
Na rusko-afriškem vrhu leta 2023 je Putin razkril, da je Kremelj sklenil sporazume o vojaško-tehničnem sodelovanju z več kot 40 afriškimi državami, ki jim dobavljajo širok spekter orožja in opreme.
Zakaj Korpus namesto Wagnerja?
Ruska poteza zamenjave skupine Wagner bi lahko bila »strateško preoblikovanje blagovne znamke«, je za CNN povedal Héni Nsaibia, višji analitik pri projektu za spremljanje konfliktov ACLED. »S tem, ko je ime skupine Wagner resno okrnjeno po uporu in Prigožinovi smrti, Rusija verjetno konsolidira svoje vojaške podvige v tujini pod formalnim državnim nadzorom, pri čemer briše blagovno znamko Wagner, hkrati pa ohranja njene osnovne funkcije pod novim imenom, kot je Afriški korpus,« je dejal Nsaibia.
Z zamenjavo blagovne znamke Wagner se Moskva verjetno poskuša tudi distancirati od obtožb o kršitvah človekovih pravic, ki prihajajo iz te skupine. Formalizacija vojaškega angažmaja bi lahko Kremlju prinesla še druge koristi, kot je večji nadzor nad operacijami.
Vprašljiva uspešnost ruskih sil
Delegati ZN so varnostnemu svetu nedavno poročali, da se varnost po Sahelu hitro slabša. Ahunna Eziakonwa iz Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) opozarja, da varnostni problemi v regiji presegajo zmogljivosti nacionalnih vlad in da mora biti vsaka zunanja pomoč dobronamerna.
Mnenja o vplivu Rusije oziroma skupine Wagner so medtem različna. Varnostni svetovalec Mamadou Adje je skeptičen: »Ne vidim, kaj naj bi skupina Wagner prinesla v bitko. Odkar so se pridružili, so se džihadisti razširili po Maliju, Burkina Fasu in Nigru z veliko civilnimi žrtvami.« Po drugi strani Nsaibia meni, da je skupina Wagner pomagala malijski vojski »doseči nekatere taktične in strateške zmage«.
