Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil v torek zvečer v Rimu tri ure gost italijanske premierke Giorgie Meloni, ki ga povabila tudi na večerjo. To je bila vsekakor priložnost, da izboljšata medsebojne odnose in odnose med državama.
Izhajata iz povsem različnih ideologij. Macron je svojo politično kariero začel v socialistični vladi predsednika Françoisa Hollanda, a se je zatem, ko je leta 2017 sam postal predsednik, izkazal za sredinsko liberalno usmerjenega. Kmalu pa se je zaradi krepitve skrajne desnice v Franciji začel nagibati na desno, kar je prišlo do izraza pri ukrepih proti migrantom in v izrazito desnih notranjih ministrih.
Melonijeva je skrajna desničarka, ki se je v mladosti navduševala nad Benitom Mussolinijem, morda pa se na skrivaj še danes. Vsekakor nikoli ne obsoja incidentov s protizakonitimi fašističnimi pozdravi in še vedno je povezana z neofašisti, čeprav to zanika. Od kar pa od jeseni 2022 vlada Italiji, se je otresla vsaj evroskepticizma. Italiji je namreč namenjeno 200 milijard evrov iz sklada EU za okrevanje, s katerimi je severna Italija še naprej izvozno zelo uspešna.
Pravzaprav je Melonijeva tudi glede migrantov pod pritiskom delodajalcev postala bolj pragmatična: ob polni zaposlenosti mora severna Italija, ki ima izjemno razvito industrijo, delovno silo uvažati tudi iz Afrike. Njena vlada je v zadnjih treh letih izdala kar 450.000 delovnih viz. Sodi pa tudi med redke evropske skrajne desničarje, ki se ne navdušuje nad Putinom.
Skupna izjava
Voditelja Italije in Francije sta se v skupni izjavi zavzela za »suvereno, močno in uspešno Evropo«, kar je pomembno, saj je od teh dveh držav samo še Nemčija večje gospodarstvo v EU. Italijanska premierka in francoski predsednik pa se razlikujeta predvsem v odnosu do Trumpa. Melonijeva se ima za njegovo prijateljico in je za kompromis z ZDA, poskuša celo posredovati med Belo hišo in EU.
Liberalni Macron pa je ideološko precej daleč od nacionalista Trumpa in se v carinski vojni zavzema za odločen odziv EU. Zavzema se tudi za vojaško krepitev EU brez ZDA, medtem ko Melonijeva še vedno računa na zavezništvo z ZDA.
Stališče do iskanja miru v Ukrajini
Macron in Melonijeva sta poudarila tudi »podporo Ukrajini v prizadevanju za pravičen in trajen mir«. Melonijeva ni bila zadovoljna, ker je Macron in voditelji Velike Britanije, Nemčije in Poljske niso povabili s seboj v Kijev, ko so se na vlaku pogovarjali o tem, kako rešiti Ukrajino pred porazom v času, ko je v Beli hiši Trump. Italijanska premierka namreč odločno podpira Ukrajino in tudi zato je zagovornica Nata.
Nasprotovala pa je temu, da bi italijanski vojaki v primeru premirja dajali s svojo prisotnostjo v Ukrajini varnostne garancije in tako do neke mere preprečevali ponovni ruski napad. Francija in Velika Britanija sta takšno pomoč Ukrajini dopuščala.
