Voditelji Bele hiše v njem orišejo svoje dosežke preteklega leta, ki jih radi predstavljajo v najlepši luči, ter napovedo politične smernice za prihodnje leto. Zunanja politika ima v govoru vselej svoje mesto, včasih večje, včasih pa manjše. Tokrat ji je Trump namenil manj časa, kar je razumljivo glede na to, da je občinstvo tega govora predvsem ameriška javnost, da so letos kongresne volitve in da ankete kažejo očitke njegovih privržencev, da se premalo posveča domačim, predvsem ekonomskim razmeram.
Pa vendar, ZDA so globoko vpete v glavna krizna žarišča v svetu. Kaj je torej Trump letos vendarle povedal o svetovnih vprašanjih v najdaljšem tovrstnem govoru kakšnega predsednika, dolgem 108 minut, med katerim sta za njim po tradiciji sedela predsednika obeh domov parlamenta, Mike Johnson in J. D. Vance, udeležila pa se ga je tudi prva dama Melania Trump?
Iran
Ameriški predsednik je ob potekajočih pogajanjih z Iranom dejal: »Hočejo se dogovoriti, toda nismo še slišali tistih svetih besed: 'Nikoli ne bomo imeli jedrskega orožja'.« Rekel je, da daje prednost pri reševanju problemov z Iranom diplomaciji, »toda ena stvar je gotova: nikoli ne bom dovolil daleč največjemu podporniku terorizma na svetu, kar Iran je, da se dokoplje do jedrskega orožja. Tega ne morem dopustiti.« Naslednji krog pogovorov je sicer predviden v četrtek, ZDA pa so okoli Irana zbrale veliko vojaško silo, ki grozi s posredovanjem proti režimu.
Ukrajina
Trump jo je omenil zelo mimogrede, kljub temu – ali prav zato – da je bila na dan govora četrta obletnica začetka ruske agresije in da je obljubil, da bo vojno končal v enem dnevu. »Zelo trdo delamo …, da bi končali ubijanje in morijo med Rusijo in Ukrajino, kjer vsak mesec umre 25.000 vojakov. Pomislite, 25.000 vojakov na mesec umre v vojni, ki je ne bi nikoli bilo, če bi bil jaz predsednik.« ZDA sicer zdaj posredujejo med Ukrajino in Rusijo, četrti krog pogajanj pa bo morda še ta teden.
Evropa in zveza Nato
Besedo Evropa je Trump v vsem govoru izrekel samo enkrat, sodeč po prepisu govora, ki ga je objavil medij Roll Call, ki poroča o dogajanju v kongresu. In še to v povezavi z Iranom – dejal je namreč, da je ta razvil takšne balistične rakete, ki lahko dosežejo Evropo. O zvezi Nato je dejal, da so v njej ameriški »prijatelji in zavezniki«, in dodal, da zdaj po njegovi zaslugi za obrambo odmerjajo pet odstotkov BDP namesto dveh odstotkov. To sicer ne drži povsem – na zahtevo ZDA so se v Natu dogovorili, da članice do petih odstotkov pridejo do leta 2035.
Gaza
Tudi Gazo je Trump omenil samo enkrat med naštevanjem vojn, ki jih je po lastnih trditvah končal, ob tem pa priznal, da se »na zelo nizki stopnji« intenzivnosti nadaljuje. Je pa precej na široko govoril o tem, da se jim je uspelo izpogajati za vrnitev vseh Hamasovih talcev, živih in mrtvih.
Venezuela
Ameriški predsednik je dejal, da je privedba predsednika Nicolasa Madura pred ameriško sodišče »kolosalna zmaga za varnost Združenih držav«. Madura je ameriška vojska iz Caracasa na silo odpeljala v začetku januarja, ameriški predsednik pa se je o tej operaciji zelo razgovoril in naznanil odlikovanje ranjenega poveljnika prvega helikopterja v operaciji. Trump je dejal, da tesno sodelujejo z novo venezuelsko predsednico Delcy Rodriguez, da bi »omogočili velikanske gospodarske koristi za obe državi in prinesli novo upanje tistim, ki so tako hudo trpeli«.
Panamski prekop, Grenlandija, Kanada
Drugače kot lani ni Trump tokrat nič govoril o svojih ambicijah, da bi Združenim državam priključil ta ozemlja.
Carine
Trump je dejal, da je mnoge vojne končal z grožnjami, da bo v nasprotnem proti vojskujočim državam uvedel carine. Dejal je, da so ZDA pod njimi cvetele, da ni bilo inflacije (kar ne drži), petkovo odločitev vrhovnega sodišča o nezakonitosti dolgoročnih carin, ki jih je uvedel mimo kongresa, pa je označil za »zelo ponesrečeno«, a dodal, da bodo carine ostale v veljavi na »drugačni zakonski podlagi«.
