Na korejskem zunanjem ministrstvu so povedali, da se doslej niso ukvarjali s kršitvami pravic korejskih delavcev v ameriški zvezni državi Georgii, saj je bila prednostna naloga njihova čimprejšnja vrnitev v domovino. Izrazila so obžalovanje zaradi dogodka in zahtevali, naj Washington spoštuje pravice njenih državljanov.
V raciji v tovarni električnih avtomobilov, ki sta jo postavila Hyundai in proizvajalec baterij LG, so agenti ameriškega ministrstva za domovinsko varnost med drugim aretirali 316 državljanov Južne Koreje, deset kitajskih državljanov in tri Japonce. Poleg tega so v največji takšni raciji doslej aretirali še več kot sto drugih delavcev. Priprti Korejci so večinoma inženirji, ki so prišli postavljati novo tovarno in so imeli vizeza dvomesečno bivanje in delo.
Še vedno ni jasno, zakaj so ameriške oblasti spodbijale legalnost teh viz, tega pa ni preverjalo niti sodišče, saj so priprti pod pritiskom in po nasvetu korejskega konzulata sami podpisali dokumente, na podlagi katerih so bili po približno enem tednu pripora izgnani iz države. Kot je povedal predstavnik korejskega ministrstva za zunanje zadeve: »Če bi čakali predolgo, medtem ko bi poskušali razrešiti pravice in krivice kršitev človekovih pravic, bi lahko prišlo do težav pri zgodnjem odhodu naših državljanov.«
Priprtje delavcev Hyundaija in LG-ja je v Južni Koreji izzvalo izredno buren odziv javnosti in politike. Priprte Korejce je v ZDA dva dni čakalo letalo, ki ga je najela korejska vlada, in jih je takoj po izpustitvi odpeljalo domov. Na letališču v Incheonu jih je pričakala množica televizijskih kamer in protestniki.
Dogodek je zasenčil tudi pogajanja med Seulom in Washingtonom o carinah, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Korejski mediji, ki so tradicionalno politično izredno polarizirani, so v svojih uredniških uvodnikih soglasno obsodili aretacije, ki jih korejska javnost večinsko razume kot nacionalno ponižanje in izdajo s strani države, ki je tesna zaveznica Južne Koreje.
Kot je povedal korejski predsednik Lee Jae Myung, je bilo celotno dogajanje zelo kaotično, opozoril pa je tudi, da je prepoved prihoda korejskim delavcem v ZDA postavila pod vprašaj korejske investicije. »Če to ni več dovoljeno, bo vzpostavljanje proizvodnih zmogljivosti v ZDA postalo le težje … V podjetjih se bodo začeli spraševati, ali se sploh splača,« je dodal. Iz Hyundaija so že sporočili, da se bo odprtje tovarne zaradi racije in odhoda korejskih inženirjev zamaknilo za vsaj dva meseca.
Ameriški predsednik Trump je pred dnevi dejal, da so tuji delavci »dobrodošli« in da ne želi »prestrašiti« vlagateljev. »Pozdravljamo jih, pozdravljamo njihove zaposlene in smo pripravljeni ponosno reči, da se bomo učili od njih in da bomo celo boljši od njih v ne tako daljni prihodnosti,« je dejal.
Kot so povedali južnokorejski diplomati, so izgon Korejcev celo preložili za en dan, potem ko je Trump dosegel, da imajo še en dan za premislek, ali bi vseeno ostali v ZDA in nadaljevali delo, za kar pa naj bi se odločil le en korejski inženir.
Pričanje iz "peklenskega pripora"
Jezo korejske javnosti so še podžgala pričanja delavcev, ki so se vrnili iz ZDA. Zaradi pričakovanih protestov jim je korejska vlada sicer ob vrnitvi naročila, naj na letališču ne dajejo izjav, kljub temu pa je v naslednjih dneh več delavcev teden dni dolg pripor opisalo kot "peklenskega"
Agenti ICE so v tovarno prišli v dopoldanskih urah in ljudi razdelili po skupinah, jih pregledali in jim vročili nalog za aretacijo, so pripovedovali zaposleni. Kot je zapisal eden izmed aretiranih, ki je pisal dnevnik, so številni pričakovali, da jih bodo po popisu dokumentov izpustili. Namesto tega so jih vklenili in odpeljali v zbirni center.
Kot še navaja eden izmed delavcev, jih je bilo v eni sobi nameščenih 72, dnevne svetlobe ni bilo, imeli so le štiri stranišča. Na vzmetnicah je bila plesen, voda iz pip pa je smrdela. Kot so v preteklosti poročali še drugi priprti v podobnih migrantskih centrih, je bilo v sobah zaradi klimatskih naprav izredno mrzlo.
Uradni postopek se je začel šele četrti dan. Kot je še povedal delavec, ki je pisal dnevnik, so ga ameriški uradniki vprašali, ali je iz Južne Koreje. Ko je potrdil, so se »uradniki nasmejali in govorili o Severni Koreji ter o Rocket Manu (tako je Trump poimenoval severnokorejskega voditelja Kim Jong Una).«
Ko je vprašal, zakaj so jih aretirali kljub dovoljenjem, je uradnik ICE odgovoril: »Tudi jaz ne vem, a ljudje zgoraj mislijo, da je to nezakonito.« Naslednji dan so do delavcev spustili predstavnike južnokorejskega konzulata, ki so jim svetovali, naj podpišejo vse papirje, ki jim jih pomolijo pod nos ameriške oblasti. Tako so se pravzaprav strinjali s postopkom izgona iz ZDA in z ugotovitvijo, da so bili v državi nezakonito.
Izpustili so jih 11. septembra ob eni uri zjutraj, nakar so jih odpeljali neposredno na letališče. Na eksplicitno zahtevo Južne Koreje niso bili več vklenjeni.
Kot je na omrežju X opozoril samostojni novinar Raphael Rashid, ki že več let živi v Seulu, imajo podobe vklenjenih Korejcev, ki jih je v videu objavil ICE, močan odmev v južnokorejski družbi zaradi asociacij na nedavno zgodovino, ko so Korejo obvladovale tuje sile, zaradi česar je aretacije javnost razumela ne samo kot krivične, ampak kot ponižanje njihovega naroda.
