Medtem se je skoraj polovica mestnih vrtin – primarnega vira pitne vode za prebivalce Kabula – izsušila. Če se bodo ti trendi nadaljevali, bodo vsi kabulski vodonosniki izsušeni že do leta 2030, kar predstavlja eksistenčno grožnjo za sedem milijonov prebivalcev mesta.
"Potrebno si je prizadevati za podrobnejše spremljanje tega problema in za opozarjanje mednarodne skupnosti na nujnost reševanja krize," je dejal Dayne Curry, direktor Mercy Corps za Afganistan. "Brez vode ljudje zapuščajo svoje skupnosti, zato bo to povzročilo še več migracij in več težav za afganistansko ljudstvo."
Onesnaženje in naraščajoči stroški
Poročilo poudarja tudi onesnaženje vode kot še en razširjen izziv. Do 80 % kabulskih podzemnih voda velja za nevarne zaradi visoke vsebnosti odplak, slanosti in arzena.
Dostop do vode je za prebivalce Kabula postal vsakodnevni boj. Nekatera gospodinjstva porabijo do 30 % svojih dohodkov za vodo, več kot dve tretjini pa jih je zaradi vode zapadlo v dolgove.
"Afganistan se sooča s številnimi težavami, vendar je pomanjkanje vode ena najtežjih," je za britanski Guardian povedala Nazifa, učiteljica, ki živi v soseski Khair Khana v Kabulu. "Vsako gospodinjstvo se sooča s težavami, še posebej tista z nizkimi dohodki. Ustrezni kakovostni vodnjaki preprosto ne obstajajo."
Nekatera zasebna podjetja izkoriščajo krizo z aktivnim kopanjem novih vodnjakov in črpanjem velikih količin javne podtalnice, nato pa jo prodajajo prebivalcem mesta po napihnjenih cenah.
"Včasih smo plačevali 500 afganov (6,30 evra) vsakih 10 dni, da smo napolnili naše posode. Zdaj nas ista količina vode stane 1.000 afganov, še enkrat več," je dejala Nazifa. "Situacija se je poslabšala v zadnjih dveh tednih. Bojimo se, da bo postalo še dražje."
Hitra rast Kabula in pomanjkanje financiranja
Število prebivalcev Kabula se je z manj kot milijona leta 2001 do danes drastično povečalo za kar sedemkrat.
Vodovod do reke Panjshir je eden izmed projektov, ki bi lahko, če bi bil dokončan, zmanjšal preveliko odvisnost mesta od podzemne vode in zagotovil pitno vodo dvema milijonoma prebivalcev.
"Nimamo časa sedeti in čakati na proračune. Ujeti smo v vihar, iz katerega ne bo povratka, če ne bomo ukrepali takoj," je dejal dr. Nadžibullah Sadid, višji raziskovalec na področju upravljanja vodnih virov in član Afganistanske mreže strokovnjakov za vodo in okolje.
"Prebivalci Kabula so v situaciji, ko se morajo odločiti med hrano in vodo. Kljub temu so domačini, s katerimi smo govorili, še vedno pripravljeni vložiti tisto malo, kar imajo, v trajnostno rešitev. Kateri koli projekt, ki bo prinesel najhitrejši učinek, je prednost. Samo nekje moramo začeti," pravi Sadid.
