Volišča so večinoma odprta od 7.30 do 21. ure. Vseh je 10.031, posamezna pa so odprli že precej prej, eno denimo ob 5. uri. Posebnost je 45 volišč na železniških postajah in eno na amsterdamskem letališču. Odprli so jih, da olajšajo oddajo glasu potnikom oziroma tistim, ki se vozijo na delo.
Nenaden vzpon liberalcev
Pred volitvami je dolgo prevladovala ocena, da je ponovna zmaga Wildersa, protimigrantskega populista s prepoznavno pričesko, neizogibna. Pa tudi, da ne bo mogel sestaviti vlade, ker so vse druge stranke vnaprej zanikale možnost koalicije z njegovo Stranko za svobodo (PPV). Nekaj dni pred volitvami pa se je pokazal trend, ki njegovo zmago morda postavlja pod vprašaj.
Zadnji volilni anketi pred odprtjem volišč sta namreč ponudili različni sliki. Po eni je še vedno vodila Wildersova PPV, ki bi dobila 29 sedežev v 150-članskem parlamentu. Druga je bila zeleno-leva socialdemokratska koalicija (GL-PvdA) nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa.
Toda po drugi anketi je bila Wildersova stranka izenačena s Timmermansovo in tudi z liberalno stranko Demokrati 66 (D66). Vse bi dobile po 23 sedežev, krščanski demokrati (CDA) na četrtem pa 19. Za njimi sta se s šestnajstimi sedeži zvrstili konservativna liberalna stranka VVD, ki jo je nekdaj vodil dolgoletni premier Mark Rutte, zdaj generalni sekretar zveze Nato, ter še eni konservativni liberalci JA21 z osmimi sedeži. In tako naprej – na Nizozemskem je za uvrstitev v parlament dovolj dobiti sorazmerno število glasov za osvojitev enega sedeža, zato je parlament vedno zelo razdrobljen, sestavljanje vlade pa toliko težje.
Rekorderji po odločanju zadnji hip
Kaj je torej mogoče pričakovati? Predvsem to, da bodo za razplet ključni tisti volilci, ki se odločajo tik pred zdajci. Ankete so nekaj dni pred volitvami kazale, da je takšnih skoraj polovica. To za Nizozemsko ni nič nenavadnega, nasprotno. Država je postala skoraj znana po poznem odločanju volilcev. Evropski parlament je denimo ob evropskih volitvah leta 2019 opravil raziskavo v 27 članicah EU o tem, kolikšen delež volilcev se odloči šele v zadnjih nekaj dneh pred volitvami ali na sam volilni dan. Daleč največ jih je bilo na Nizozemskem, 42 odstotkov (najmanj na Malti, trije odstotki, v Sloveniji 23, povprečje v EU pa je bilo 17 odstotkov).
Nekaj trendov je bilo v zadnjem tednu opaznih. Eden je padec krščanskih demokratov CDA, ki so jim pripisovali velike možnosti za osvojitev drugega mesta in sestavo vlade, če /ko je ne bi mogel sestaviti Wilders. Vzpon CDA je zasluga njenega 42-letnega voditelja Henrija Botenbala, ki pa ga je v zadnjih dneh polomil s komentarjem o istospolno usmerjenih. Dejal je, da učenec na javno financirani krščanski šoli lahko odide drugam, če se zaradi svoje spolne identitete počuti nelagodno. To ni naletelo na dober sprejem v državi, ki se ponaša z odprtostjo, in CDA je kljub njegovemu takojšnjemu opravičilu izgubila pet odstotnih točk podpore.
Povolilna matematika bo zahtevna
Tako je kazalo, da se drugo mesto in sestavljanje vlade obetata 64-letnemu Timmermansu. Toda njegovi stranki in tudi Wildersu je potem za vrat naenkrat začela dihati liberalna D66, ki se je povzpela zaradi energičnih in dobro sprejetih nastopov njenega 38-letnega voditelja Roba Jettna, ki je bil minister za energetiko in podnebje v zadnji Ruttejevi vladi.
Vse napovedi pred volitvami pa so imele nekaj skupnega: da bo sestavljanje vladne večine za sredinski, desnosredinski ali levosredinski tabor zelo zahtevno.
Razplet bo znan kmalu. Takoj po zaprtju volišč bodo objavili rezultate vzporednih volitev – in te so bile v preteklosti zelo natančne.
