Rubio je povedal, da je mornarica plovilo uničila na izrecno zahtevo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi želel s tem »poslati sporočilo« kriminalnim združbam, ki tihotapijo droge.
Hitri čoln je ameriška mornarica uničila v mednarodnih vodah v Karibskem morju. »Namesto da bi ga prestregli, smo ga po predsednikovem ukazu razstrelili – in to bomo še ponovili,« je Rubio v sredo dejal novinarjem v Ciudadu de Méxicu.
Na vprašanje, ali je mornarica posadko čolna pred napadom opozorila, je Rubio odgovoril, da plovilo, tako kot druga, ki prevažajo droge, predstavlja neposredno grožnjo Združenim državam, kar naj bi vladi po njegovih besedah dajalo pravico, da ga uniči. »Predsednik ima pravico, da odpravi neposredne grožnje Združenim državam,« je dejal Rubio. »Ta predsednik ne govori, ampak dela – in to bo počel tudi v prihodnje.«
V nasprotju s temi besedami pa so številni pravni strokovnjaki predstavili argumente, po katerih tega napada in uboja 11 ljudi ni mogoče pravno upravičiti.
Nadelavanje vojne proti terorizmu?
Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je sporočila, da je bil napad izveden zaradi delovanja določene teroristične organizacije in v obrambo ključnih nacionalnih interesov ZDA ter v kolektivni samoobrambi drugih narodov.
Zakon o uporabi vojaške sile iz leta 2001 je ameriški kongres sprejel kmalu po napadih 11. septembra in je od takrat služil kot podlaga za ameriške vojaške akcije ne le proti Al Kaidi, ampak celi vrsti skupin in posameznikov, ki jih ZDA označujejo za teroriste oziroma teroristične organizacije. Med slednje od letos vključujejo tudi deset skupin organiziranega kriminala, predvsem takih, ki so vpletene v tihotapljenje mamil iz Latinske Amerike v ZDA. Ena od teh skupin je tudi venezuelska tolpa Tren de Aragua, ki naj bi ji po navedbah ameriške vlade pripadali tudi ubiti v torkovem napadu.
V nasprotju z impliciranimi navedbami ameriških uradnikov določitev neke skupine za teroristično še ne prinaša avtomatične odobritve uporabe vojaške sile. Zakon sicer dovoljuje uporabo sile proti napadalcem Al Kaide in za preprečevanje »prihodnjih dejanj mednarodnega terorizma«, a predsednika oziroma vlado omejuje ameriška ustava. Ta določa, da lahko predsednik uporabi vojaško silo v primeru razglasitve vojne in v svoji funkciji kot poveljnik oboroženih sil. Zadnji konflikt, kjer so ZDA razglasile vojno, je bila druga svetovna vojna, od takrat pa so ZDA v vojne vstopale na podlagi pooblastila kongresa.
Najobsežnejše tako pooblastilo je prav zakon iz leta 2001, ki še vedno velja in na podlagi katerega so ZDA izvedle napade v vsaj 22 različnih državah in mednarodnih vodah.
Argumenti, ki se lahko znajdejo na sodišču, so drugačni kot javne izjave
Tudi v Trumpovi administraciji uradno trdijo, da označitev organizacije Tren de Aragua za teroristično ni zadostna pravna podlaga za uporabo vojaške sile. Gre za vzorec, ki ni omejen zgolj na to administracijo. V javnih izjavah predstavniki vlade implicirajo, da je bil vojaški napad upravičen, ker so bili tarča teroristi, v uradnih dokumentih pa tega ne zagovarjajo. Te dokumente namreč lahko upoštevajo na sodišču. V primeru torkovega napada je malo verjetno, da bi administracija pred sodiščem lahko dokazala, da je čoln predstavljal neposredno nevarnost za ZDA ali ameriške vojake.
Uradno argumentacijo za uporabo bo morala Trumpova vlada vseeno pripraviti, saj od nje to zahteva zakon o uporabi vojaške sile iz leta 1973.
Ta določa, da mora predsednik – kadar je vojaška sila uporabljena, ne da bi bil kongres o tem predhodno obveščen – obvestiti kongres v dveh dnevih, v dveh mesecih pa mora kongres odobriti vojaško operacijo, če se ta nadaljuje.
Vojna zakonodaja
Če bo vlada kljub vsemu trdila, da je šlo v primeru torkove razstrelitve plovila za spopad med ZDA in drugo skupino, s katero so se zapletli v oboroženi spopad, ima to dodatne posledice, ki bodo povzročale vladnim odvetnikom precej preglavic, če bodo sodišča primer kdaj obravnavala.
V tem primeru namreč začnejo veljati mednarodni in ameriški vojni zakoni. Ti med drugim ščitijo civiliste in določajo uporabo sile. Dejstvo, da je posameznik vpet v tihotapstvo, ne pomeni, da izgubi status civilista, prav tako pa transport, ki ga opravlja nasprotna stran, v vojni ni avtomatično legitimni vojaški cilj.
Odgovornost vojakov, ki so izvedli napad
Če torej ZDA trdijo, da so v vojaškem spopadu, morajo dokazati, da ubiti posamezniki niso bili civilisti, kar pa ima glede na dosedanje izjave predstavnikov vlade zelo trhle pravne temelje.
Posledično bi torkov napad predstavljal naklepen napad na civiliste, kar je vojni zločin, za katerega nosi odgovornost ne le država, ampak tudi vojaki, ki so napad izvedli. Gre za dejanja, ki se preganjajo tako po ameriškem kot mednarodnem pravu, poleg tega pa imajo nekatere države (tudi ZDA, ko gre za državljane tretjih držav) politiko, da obdolžene teh dejanj preganjajo tudi zunaj svoje neposredne jurisdikcije. To bi na primer dalo pravno podlago za aretacijo ameriških vojakov, če bi ti prišli v tuje države kot turisti.
Vojaška ali policijska akcija
Poleg tega obstajata še vsaj dva razloga, zakaj bi bil napad po ameriški zakonodaji nezakonit.
Prvi je izvršni ukaz o prepovedi sodelovanja uslužbencev države, torej tudi vojakov, v atentatih, drugi pa je zakon, ki omejuje policijske akcije v mednarodnih vodah. Po slednjem običajno deluje ameriška obalna straža. Zahteve te zakonodaje so bile zagotovo kršene, saj ameriška vojaška posadka uničenega čolna ni poskušala ustaviti ali vsaj z njim komunicirati. Glede na dosedanje izjave sicer Washington incidenta ne obravnava kot policijsko akcijo, ampak kot vojaško operacijo.
Mednarodno pravo
Dodatne omejitve predstavljajo mednarodni zakoni, katerih podpisnice so ZDA, na primer ustanovna listina ZN, sprožiti pa jih mora druga država, ne posameznik. V tem primeru je to Venezuela, saj so bili ubiti verjetno njeni državljani, a se to očitno ne bo zgodilo, saj Venezuela trdi, da je posnetek napada, ki ga je objavil Trump, lažen.
Glede na dosedanje obnašanje ameriške vlade, predvsem v trenutnem drugem mandatu Donalda Trumpa, je precej verjetno, da o zakonitosti torkovega uboja 11 ljudi v Karibih nikoli ne bo odločalo sodišče oziroma da za to dejanje ne bo nikoli nihče odgovarjal. Tako se razkriva odnos ameriške vlade do pravne države in mednarodnega prava, katerega glavne graditeljice so bile v preteklosti prav ZDA.
