Iz Bele hiše in Kremlja so nedavno sporočili, da bo v prihodnjih dneh prišlo do srečanja med obema predsednikoma. Za ameriško televizijo Fox sta dva neimenovana vira izjavila, da bi se to lahko zgodilo že v ponedeljek. Ni pa še jasno, kje.

Vladimir Putin še naprej zavrača, da bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta je pod pritiskom Ukrajincev, ki si vse bolj želijo konca vojne. Ukrajinski predsednik meni, da bi lahko kmalu prišlo »ne do konca, ampak do zamrznitve konflikta«.

Iztekel se je ultimat

A nič ne kaže, da bo Rusija ustavila napade. V petek je potekel rok, ki ga je konec julija dal Trump Putinu, da konča vojno v Ukrajini. Na vprašanje novinarjev, kako je s tem ultimatom, je Trump v četrtek nejasno odgovoril: »To je odvisno od Putina. Bomo videli, kaj bo rekel.« Trump je napovedal nove sankcije, če Rusija do 8. avgusta ne bo ustavila napadov. Najbrž ni naključje, da je Putin dan pred iztekom tega ultimata privolil v Trumpovo vabilo na njuno prvo srečanje po šestih letih (letos sta se že šestkrat zelo dolgo pogovarjala, a po telefonu).

Pri sankcijah naj bi šlo za dvig ameriških carin proti državam, ki kupujejo rusko nafto in ji tako financirajo vojno, kar sta zlasti Indija in Kitajska. V sredo je Trump za konec avgusta že napovedal dvig carin na uvoz iz Indije s 25 na 50 odstotkov. Vendar bi vojno zares lahko ustavila le znatno povečana ameriška dobava orožja in streliva Ukrajini.

Večina analitikov ne verjame, da bo srečanje Trump-Putin kar koli spremenilo. Medtem ko ima na fronti še naprej pobudo ruska vojska, bo Putin težko privolil v kompromis. Težko se bo odpovedal »trajnemu miru« z »demilitarizacijo«, »denacifikacijo« in »nevtralnostjo« Ukrajine, to je ruski prevladi nad Ukrajino. V to prvo srečanje s Trumpom po šestih letih pa je privolil predvsem zato, da bi za ta cilj pridobil dodaten čas in da bi preprečil nove ameriške sankcije, tudi tiste proti Indiji.

Popuščal bo najbrž Trump, ki se bo moral – tako kot v prvem mandatu ob srečanju s severnokorejskih tiranom Kim Jong Unom – zadovoljiti s tem, da bo naredil dober vtis na domačo javnost in da bo še bolj kot sicer v središču pozornosti svetovnih medijev, ki v tem srečanju vidijo svetovnozgodovinski dogodek. Annie Baubenton, ugledna francoska analitičarka, meni, da pri tem srečanju ni toliko vprašanje, kaj bo Trump predlagal Putinu, kot vprašanje, kaj bo Putin vsilil Trumpu. Že zaradi pritiska kongresa pa bo gospodar Kremlja težko prepričal predsednika ZDA, naj ne pošilja več orožja Ukrajini. Vsekakor bo Putin Trumpu poskušal razložiti »globlje razloge« konflikta in ga odvrniti od »lažnih« informacij evropskih držav. Če pa se bosta Putin in Trump dogovorila o miru v Ukrajini, bi lahko to zavrnili Ukrajina in Evropa, ki na tem vrhu ZDA-Rusija ne bosta sodelovali. 

Trumpove želje in spremembe

Vsekakor bi si želel Trump doseči mir v Ukrajini zaradi Nobelove nagrade za mir in tudi zato, da bi normaliziral odnose z Rusijo, njegovi prijatelji iz vrst ameriških milijarderjev pa bi lahko potem v njo vlagali svoj kapital. Menda se zaradi te »lepe« prihodnosti Trump noče zameriti Putinu in je tako popustljiv.

Vendar je v zadnjih dveh mesecih Trump manj na strani Rusije kot v prvih mesecih leta. Poleg tega ima ob strani zunanjega ministra Marca Rubia, ki že od vsega začetka ni navdušen nad Putinovo Rusijo in ki vse bolj izhaja iz dejstva, da so Putinovi pogoji za mir in premirje nesprejemljivi za Ukrajino.

Priporočamo