To je vsekakor jutro za praznovanje. Vojna se končuje. Ubijanje in uničenje se bosta ustavila. Izraelski talci se bodo vrnili domov, živi in mrtvi. Za Palestince to pomeni praznovanje zaradi osvoboditve palestinskih zapornikov in pridržanih iz Gaze. Izraelci in Palestinci bodo lahko znova zadihali.
Najprej se moramo vsi zahvaliti predsedniku Trumpu in njegovemu odposlancu Stevu Witkoffu ter seveda Jaredu Kushnerju, ki sta pomagala izvesti popoln pritisk na Izrael in Hamas. Trump in Witkoff sta poskrbela, da so katarski premier, egiptovski minister za obveščevalne zadeve in turški vodja obveščevalne službe ta pritisk podprli. To je bila briljantna poteza. Trump je Netanjahuja zavezal k sporazumu, Katarci, Egipčani in Turki pa so k sporazumu zavezali Hamas.
O koncu vojne
Še vedno obstajajo podrobnosti, ki jih ne poznamo, a pomembno je, da ta sporazum predstavlja razglasitev konca vojne, ne začasno prekinitev ognja. Obstajajo zagotovila, da se vojna ne bo obnovila, ko bo Hamas izpustil vse talce. Ne poznamo točnih podrobnosti teh zagotovil: dal sem sicer nekaj predlogov ameriškim in Hamasovim pogajalcem, vendar ne vem, kako so se odločili. Prav tako ne poznamo imen palestinskih zapornikov, ki jih bodo izpustili, niti kakšni so pogoji njihove osvoboditve.
Vemo pa, da bi ta dogovor lahko sklenili že zdavnaj. Hamas se je z enakimi pogoji strinjal že septembra 2024 v tako imenovanem tri tedne trajajočem dogovoru, ki sem ga prejel pisno in z glasovnim sporočilom v arabščini in angleščini.
Toda takrat je bil odgovor izraelskih pogajalcev, da »predsednik vlade ni privolil v končanje vojne«. Čeprav je ta predlog pristal tudi na mizi predsednika Bidna, ga je njegov predstavnik Bret McGurk zavrnil kot slab odmik od dogovora, o katerem se je pogajal.
Oktobra 2024 sem se srečal s člani ameriške pogajalske ekipe in bili so enako frustrirani kot jaz zaradi svoje nezmožnosti, da bi Bidna in Bidnove ljudi prepričali, naj resno preučijo dogovor na mizi. Katarci so me oktobra 2024 povabili v Doho in predstavil sem jim dogovor, s katerim se je Hamas strinjal, vendar so odvrnili, da brez ameriške potrditve načrta ni mogoče ničesar storiti, ker je ovira Izrael, ne Hamas.
To je enako sporočilo, ki sem ga prejel od egiptovske obveščevalne službe – Hamas je bil pripravljen na dogovor o izpustitvi vseh talcev, predaji oblasti v Gazi in koncu vojne. Toda Izrael ni bil pripravljen.
26. decembra 2024 sem se srečal z Ronenom Barom v njegovi pisarni na sedežu Šin Beta. Na tem srečanju, tri tedne pred Trumpovim prihodom v Belo hišo, so me prosili, naj ne uporabljam svojih zvez, ker bodo »čez tri tedne dosegli dogovor o prekinitvi ognja«. Trump je Netanjahuju povedal, da si želi premirja, še preden vstopi v Belo hišo, in Ronen Bar je vedel, da se bo to zgodilo – in zgodilo se je 19. januarja 2025.
Jasno mi je bilo, da je predsednik Biden projiciral ameriško šibkost, medtem ko predsednik Trump projicira ameriško moč. Od tistega trenutka, 26. decembra 2024, mi je bilo jasno, da se bo vojna končala le takrat, ko se bo predsednik Trump odločil, da se mora končati. Od takrat naprej so bila moja glavna prizadevanja usmerjena v komunikacijo s Stevom Witkoffom in iskanje poti za delovanje zadnjega kanala med ameriško stranjo in Hamasom – vedoč, da pogajanj ni treba voditi neposredno z izraelsko stranjo. Izraelska stran bi sprejela vse, v kar bi jo Trump prisilil. Decembra 2024 je Samer Sinijlawi slišal, da bo Witkoff govoril na konferenci o bitcoinih v Abu Dabiju. Predlagal je, da investiramo denar, da greva tja in Witkoffa izslediva ter vzpostaviva prvi stik. To sva storila, uspelo nama je govoriti z njim, izmenjala sva si vizitki in dala sva mu članek, ki sva ga skupaj napisala. Ta investicija se je torej izplačala.
Pogajanja
Če preskočimo – 8. septembra 2025 je Hamas od katarskega premierja prejel ameriški predlog, ki sem ga pomagal sestaviti skupaj s Hamasovimi pogajalci. Bil sem na telefonu z ameriško stranjo ob isti uri, ko so ga Katarci predstavljali Hamasu: tistega dne ob 22. uri. Ameriška stran mi je povedala, da je Hamas nameraval 9. september posvetiti razpravi o predlogu in pridobivanju pojasnil od Američanov – preko mene in Katarcev – o vprašanjih, kot so linije izraelskega umika in zagotovila, da se vojna ne bo ponovila, ko bo Hamas izpustil vse talce.
Nato je Izrael bombardiral dom Khalila Al Haya in ta faza pogajanj se je končala. 10. septembra me je kontaktiral eden od Hamasovih pogajalcev in rekel, da je celotno vodstvo preživelo napad in da so jim Katarci naročili, naj ne hodijo na prosto in sploh ne uporabljajo telefonov. Hamas je bil prepričan, da se napad ni mogel zgoditi brez Trumpovega soglasja. Kljub ameriškemu zanikanju Hamas ni več zaupal, da Trump in Američani delujejo v dobri veri. Predlagana ameriška jamstva niso bila več pomembna. Američani so me prosili, naj vodstvu Hamasa sporočim, da Američani nimajo nič z napadom in da so ZDA in predsednik Trump še vedno zavezani doseči sporazum o koncu vojne.
Hamasova sporočila meni so bila, da ne zaupajo Američanom, ker Izrael v Dohi ne bi mogel napasti brez njihovega soglasja. 10. septembra ob 1.22 mi je Witkoff poslal naslednje sporočilo: »Nismo imeli nič s tem. Oni (Izraelci) so se nam opravičili. Njihova izjava to potrjuje. In objava predsednika na truth social to dokazuje.«
V obdobju med izraelskim napadom v Dohi in 19. septembrom sem si prizadeval najti način, kako se vrniti k pogajanjem o koncu vojne, z vsemi podrobnostmi. Hamas je bil paraliziran in ni vedel, kaj storiti ali kako se vrniti k tem pogovorom.
Nekega dne pozno zvečer me je poklical Witkoff in mi rekel: »Imamo načrt.« Imela sva dolg pogovor, podprl sem ameriški načrt ter dal nekaj predlogov, kako vključiti Hamas. Prosili so me, naj prepričam vodstvo Hamasa, da je Trump resen in hoče, da se vojna konča. V zadnjih mesecih sem bil v stiku z osmimi člani vodstva Hamasa zunaj Gaze. Trije od njih so se skupaj z menoj vključili v pogovore. Nisem dajal predlogov glede izraelske strani, ker sem več kot leto dni verjel, da če se predsednik Trump odloči, da se mora vojna končati, bo tudi Netanjahuja prisilil v sporazum. Točno to se je zgodilo.
Podrobnosti
Še vedno ne poznamo mnogih zelo pomembnih informacij. Bil sem v pogovorih glede vseh vprašanj, vendar nisem bil v Šarm el Šejku in ne vem, kaj so se odločili in kaj je še treba. A najpomembnejša stvar v tem trenutku je razglasitev obeh strani, da je vojne konec in da se ne bo ponovila. Talce in zapornike bodo izpustili v prihodnjih dneh. Izrael se bo začel umikati.
Kar zadeva Hamasovo orožje, so bili predlogi in razprave takšni, da bi Hamas predal svoje orožje (tisto za množično ubijanje in ne nujno vsako puško) novi palestinski varnostni sili, morda skupaj z egiptovsko podporo. Hamas svojega orožja ne bi predal Izraelu. Ne vem, kaj je bilo odločeno.
Nova oblast v Gazi mora biti palestinska vlada in ne neokolonialni mehanizem, na katerega Palestinci nimajo vpliva. Imena neodvisnih prebivalcev Gaze so posredovali Američanom in tudi drugim mednarodnim in arabskim akterjem, vpletenim v obnovo Gaze. Imena, ki sva jih s Samerjem Sinijlawijem predložila tem pomembnim akterjem, so voditelji civilne družbe iz Gaze, s katerimi smo se večkrat srečali na zoomu.
Napisali so pismo predsedniku Trumpu, jaz pa sem ga dostavil Witkoffu. V njem so navedli, da so pripravljeni prevzeti vlogo pri upravljanju Gaze. Ne vemo, kako se bo ta nova vlada oblikovala in kdaj bo prevzela oblast. Hamas se je strinjal s tovrstno vlado že od samega začetka, celo lani. Ne vemo, ali bo Mahmud Abas dr. Nasserja Elkidwo prosil, naj prevzame vlogo pri upravljanju Gaze – kar je sam dejal, da je pripravljen storiti.
Ne vemo, kateri palestinski zaporniki bodo izpuščeni v dogovoru in kam bodo izpuščeni. Možnost izgona tistih, ki jih Izrael šteje za najnevarnejše, je morda dogovorjena – še ne vemo. Veliko časa in truda sem vložil v posredovanje informacij Američanom o Marvanu Bargutiju. Poslal sem jim mnenja približno 20 zelo pomembnih Izraelcev – večina je bila za izpustitev Bargutija – a nekateri zelo pomembni Izraelci so bili proti. Tisti, ki so bili za, so govorili o pozitivni vlogi, ki bi jo Barguti lahko imel pri premiku konflikta k obnovljenemu mirovnemu procesu. Tisti, ki so bili proti, so verjeli, da Barguti te vloge ne bo sprejel.
Zaključek
Predsednik Trump si zasluži Nobelovo nagrado za mir. Steve Witkoff je človek za dogovore in brez Witkoffa se nič od tega ne bi zgodilo. Witkoff govori v imenu predsednika in to vedo vsi. Vloga Jareda Kushnerja je bila v tem trenutku ključna, ker bo v bližnji prihodnosti Ron Dermer delal za Kushnerja in ne za Netanjahuja. Vključitev Kushnerja v končni krog pogajanj je bila briljantna poteza za nevtralizacijo Dermerjeve vloge preprečevanja vsake priložnosti za konec vojne. Turški vodja obveščevalne službe je zelo blizu Witkoffu in Hamasu in intenzivna turška vloga je bila ključna pri pritisku na Hamas, da se je strinjal z dogovorom in ni odšel od mize.
Ob 2. uri zjutraj so vsi udeleženci pogajanj vstopili v veliko sobo z mizami in stoli, postavljenimi v kvadrat. Izraelska delegacija je sedela neposredno nasproti delegacije Hamasa. To je bilo prvič v zgodovini, da so uradni predstavniki Izraela in Hamasa sedeli v isti sobi. Dogovor je bil podpisan in zdaj moramo počakati na njegovo izvedbo. In zdaj lahko znova začnemo dihati.
