Palestino priznava že 147 držav, med njimi je tudi Slovenija. Med evropskimi državami, ki so v zadnjih letih priznale Palestino, najdemo še Španijo, Norveško in Irsko. Že več kot desetletje jo priznavata tudi Švedska in Islandija, medtem ko jo še dlje časa priznavata tudi Srbija in Črna Gora.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je julija napovedal, da bo Francija priznala Palestino na zasedanju Generalne skupščine ZN konec septembra. Isto namero je izrazilo še več držav, med njimi Kanada, Avstralija in Belgija. Združeno kraljestvo je avgusta sporočilo, da bo sledilo, če ne bo dogovorjeno premirje v Gazi.
"Velika napaka," je dejal izraelski minister
"Države, kot sta Francija in Združeno kraljestvo, ki se zavzemajo za tako imenovano priznanje (palestinske države), so storile veliko napako," je dejal Saar na novinarski konferenci z danskim kolegom Larsom Løkkejem Rasmussenom v Jeruzalemu. "Vprašanja države ne moremo ločiti od vprašanja miru, saj bi to še otežilo doseganje miru," je dodal. "To bo spodbudilo Izrael, da sprejme tudi enostranske ukrepe," je opozoril, ne da bi pojasnil, kakšne.
Najverjetneje gre za ponovitev groženj o priključitvi celotnega Zahodnega brega. Tudi skrajno desni izraelski minister Bezalel Smotrich je evropskim voditeljem že sporočil, da si bo Izrael priključil celoten Zahodni breg, če bodo septembra priznali Palestino.
Tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio je 4. septembra kritiziral namero nekaterih zahodnih držav, da priznajo Palestino, in jih opozoril na morebiten odgovor Izraela v obliki aneksije ozemlja na Zahodnem bregu.
Izrael je avgusta sicer odobril velik načrt za gradnjo 3400 stanovanj na Zahodnem bregu, kar bi po mnenju mednarodne skupnosti ogrozilo preživetje palestinske države. Zahodni breg sicer vodi Palestinska oblast ozrioma stranka Fatah, ki je hud politični nasprotnik Hamasa, ki vlada v Gazi in je odgovoren za napad na Izrael, ki je sprožil vojno v Gazi.
