Med prenovo trga so raziskovalci odkrili kompleksno arhitekturo, vključno z zidovi, zgrajenimi iz velikih blokov vulkanskega kamna. Ti kamni naj bi bili ponovno uporabljeni iz drugih struktur, ki danes ne obstajajo več. Na nekaterih zidovih pa so vidni tudi znaki kasnejših popravil, kot je denimo "obveza" okoli kamnitih blokov.
Strokovnjaki domnevajo, da gre za ostanke Patriarhata, rezidence verskih voditeljev, ki je vsebovala tudi veliko sprejemno dvorano oziroma monumentalno baziliko.
Po navedbah italijanskega ministrstva za kulturo je ta kompleks služil kot uradna papeška rezidenca, v srednjem veku pa so ga večkrat razširili in prenovili. Arheologi poudarjajo, da je do teh sprememb prihajalo v obdobju notranjih sporov med rimskimi plemiškimi družinami in zunanjih groženj, kot so bili napadi Saracenov. Visoki zidovi naj bi tako imeli tudi obrambno vlogo.
Ministrstvo je še pojasnilo, da so papeško prestolnico šele leta 1305 preselili v Avignon, pozneje pa v Vatikan. S preselitvijo je obstoječa stavba izgubila svoj pomen, obrambni zidovi pa so bili postopoma pokopani pod zemljo in tako pozabljeni.
"Odkritja na Trgu sv. Janeza v Lateranu znova potrjujejo, kako bogato arheološko zapuščino skriva rimsko ozemlje, pravo neizčrpno zakladnico," je dejal italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano.
