Glavna tema današnjega vrha EU bo kljub širitvi dnevnega reda z vprašanjem položaja kmetijstva v Evropi vendarle ostala Ukrajina. Evropski voditelji bodo poskušali dokončati delo, ki je zaradi madžarske blokade na decembrskem vrhu EU ostalo neopravljeno. Sprejeti bodo poskušali soglasno odločitev, da se za najrazličnejšo pomoč Ukrajini – tudi za dodatno oboroževanje – iz večletnega proračuna nameni dodatnih 50 milijard evrov. Včeraj se je nakazovala možnost za kompromis, vendar še ni bilo jasno, ali ga bo Viktor Orban sprejel.
»Armagedonska« grožnja
Vlečenje vrvi okoli nadaljnje pomoči se je v minulih tednih močno zaostrilo. Iz Budimpešte so namreč prihajali mešani signali popuščanja in morebitnega vztrajanja pri blokadi pomoči za Ukrajino. Po decembrskih izkušnjah, ko je EU umik madžarske blokade začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino morala »kupiti« z desetimi milijardami sproščenih sredstev Madžarski zaradi domnevno uresničene pravosodne reforme, so v vrhu EU zdaj ubrali drugo taktiko.
Da bi se izognili morebitnemu vnovičnemu izsiljevanju Orbana, se je v evropskem svetu pojavil dokument, ki naj bi predvideval šibitev madžarskega gospodarstva in zniževanje zaupanja vlagateljev, če bi Orban nadaljeval blokado. Ta je to grožnjo, ki so jo kasneje na generalnem sekretariatu sveta zanikali in pojasnjevali, da gre zgolj za interno analizo stanja madžarskega gospodarstva, opisal kot »grožnjo armagedona«.
»Zagotovitev dogovora je ključnega pomena za našo verodostojnost in ne nazadnje za našo zavezo trdni podpori Ukrajini,« je pred začetkom vrha evropske voditelje k dogovoru o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini pozival predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Bo Orban popustil?
Pritisk na EU, da se ji vendarle uspe dogovoriti o nadaljnji pomoči Ukrajini, je toliko večji, ker se glede finančne pomoči že dlje časa močno zatika tudi v ameriškem kongresu. Vse to najeda obrambno in ofenzivno sposobnost ukrajinske vojske, kjer med poveljnikom oboroženih sil, generalom Valerijem Zalužnim, in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zaradi poteka vojne prihaja do vse večjih nesoglasij. Pojavljajo se špekulacije, da je Zalužni, ki je že jeseni razhudil predsednika zaradi ocene, da utegne vojna postati statična, zavrnil poziv Zelenskega, naj odstopi.
Nadaljnja finančna pomoč Ukrajini je potrebna tako zaradi proračunske pomoči Ukrajini (za letos načrtuje 41 milijard evrov deficita) kot seveda zaradi potekajoče vojne, ki po ocenah ukrajinskega finančnega ministrstva državo dnevno stane dobrih 125 milijonov evrov. Čeprav namerava EU od 50 milijard Ukrajini nameniti 33 milijard ugodnih posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev, je Orban v zadnjih dneh nakazoval zgolj pripravljenost, da bi vsako leto sproti odločali o nadaljnji enoletni pomoči Ukrajini. To je dopuščalo možnost vedno novih izsiljevanj madžarskega premierja, na kar EU ni pripravljena pristati. Tako se je pojavil predlog sklepov zasedanja, da bi vsako leto razpravljali o financiranju, ne pa tudi o vnovičnem odločanju o pomoči. Ali bo Madžarska na takšno rešitev pristala, ni jasno, saj je doslej pristanek na dodatno pomoč Ukrajini pogojevala z vsakoletnim odločanjem o novi tranši pomoči.
Evropska unija zagotovo namerava vztrajati pri nadaljnji pomoči Ukrajini. To je jasno tudi iz včerajšnjih odločitev obrambnih ministrov EU, ki so se dogovorili, da bodo izurili nadaljnjih 20.000 ukrajinskih vojakov (doslej so jih že 40.000). Prav tako nameravajo do konca tega leta le doseči lani obljubljeno dobavo milijona topovskih izstrelkov Ukrajini. Do marca, ko bi po prvotnih zagotovilih morali dostaviti cel milijon izstrelkov, jih bo Kijev dobil zgolj dobro polovico. Razlog za tako zgrešen cilj je premajhna proizvodnja oziroma druge dobavne obveznosti proizvajalcev tretjim državam.
