Viralni posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo goro Gyeyangsan v Incheonu, zahodno od Seula, kjer so poti in razgledne točke dobesedno prekrite s črnimi žuželkami.
Ljubezenske muhe, uradno poimenovane Plecia longiforceps, so svoj vzdevek dobile zaradi značilnega paritvenega vedenja – med letom so namreč samci in samice med seboj pritrjeni. Samci poginejo po treh do štirih dneh, samice pa preživijo približno teden dni in v vlažno prst izležejo na stotine jajčec, nato pa poginejo.
Žuželke izvirajo iz subtropskih predelov jugovzhodne Kitajske, Tajvana in japonskih otokov Rjúkjú. Prvič so jih znanstveno zabeležili v Južni Koreji med obsežno invazijo leta 2022.
Kot poroča Guardian, strokovnjaki opozarjajo, da podnebna kriza, vse toplejše poletne temperature ter širjenje urbanih naselij v bližino naravnih območij ustvarjajo idealne pogoje za širjenje teh žuželk proti severu. Mestni toplotni otok v Seulu dodatno spodbuja njihovo prisotnost.
Število pritožb občanov se je v enem letu več kot podvojilo – s 4418 leta 2023 na kar 9296 lani. V Incheonu so letos v enem samem dnevu prejeli več kot 100 prijav.
Ekološki pomen ali nadloga?
Kljub neprijetnemu videzu oblasti opozarjajo, da ljubezenske muhe niso škodljivci. »Videti so ogabno, a v resnici gre za koristne žuželke,« so sporočile mestne oblasti Seula. Opozarjajo, da bi neselektivno škropljenje s kemičnimi pesticidi uničilo tudi številne druge organizme in potencialno škodovalo ljudem. Muhe namreč oprašujejo cvetlice, njihove ličinke pa bogatijo zemljo z razgradnjo organskih snovi.
Same po sebi za ljudi ne predstavljajo nevarnosti – ne grizejo, ne prenašajo bolezni in kot odrasle živali skoraj ne zaužijejo hrane.
Namesto uporabe pesticidov mestne oblasti priporočajo pršenje z vodo, namestitev svetlobnih pasti in lepljivih trakov okoli zunanjih svetilk ter nošenje temnejših oblačil, saj žuželke privlačijo svetli toni in močna svetloba.
Javna nestrpnost narašča
Kljub vsem razlagam pa prebivalcem zmanjkuje potrpljenja. Po anketi seulskega inštituta kar 86 odstotkov prebivalcev ljubezenske muhe dojema kot škodljivce, čeprav imajo ekološko funkcijo. Uvrščajo jih na tretje mesto najbolj neprijetnih insektov, takoj za ščurki in stenicami.
V odziv na množične pritožbe raziskovalci razvijajo nove biološke metode zatiranja, med drugim glivične pesticide, ki bi ciljali na ličinke ljubezenskih muh in hkrati čim manj škodovali drugim organizmom v ekosistemu.
Narava pa po svoje že posreduje – ptice, kot so srake in vrabci, so začele te žuželke aktivno jesti, kar je v nekaterih predelih že povzročilo upad populacije.
Invazija naj bi se sicer naravno umirila do sredine julija, saj odrasle muhe živijo le kratek čas – po približno dveh tednih množičnega pojavljanja njihovo število hitro upade. A Seul bo moral najti dolgoročne rešitve, saj se z višanjem temperatur podobne naravne nadloge lahko pojavljajo vse pogosteje.
