»Zelo dobro razumem, kaj hoče Hamas. Noče dogovora. Hoče nas zlomiti – s temi grozljivimi videoposnetki, z lažno grozljivo propagando, ki jo širi po svetu.« Tako se je izraelski premier Benjamin Netanjahu odzval na posnetke Hamasa in Islamskega džihada, na katerih sta izraelska talca David Evjatar in Rom Braslavski po mesecih ujetništva shirana do kosti. Propagandni video, ki je na ostre kritike naletel na Zahodu in v Izraelu, je bil toliko bolj šokanten, ker je Evjatar v podzemnem Hamasovem rovu kopal luknjo, pod sliko pa je bil pripis »To je grob, v katerem bom verjetno pokopan«. Braslavski pa v drugem videu joka in toži, kako malo je, kako preživi z litrom vode dnevno, kako ne more dihati in kako vse težje živi.
Nad videom so bili ob številnih svetovnih voditeljih zgroženi tudi v Mednarodnem odboru Rdečega križa, kjer so ob vnovičnem pozivu k takojšnji izpustitvi talcev opozorili, da se je treba izogibati vsem oblikam javnega izpostavljanja in poniževanja oseb, ki jim je odvzeta prostost. V Hamasu so zavrnili obtožbe, da talce namerno stradajo. Dobivali naj bi enako količino hrane kot prebivalci Gaze in pripadniki Hamasa.
Krepitev napadov na mesto Gaza?
668 dni po Hamasovem terorističnem napadu na Izrael in začetku vojne v Gazi za izraelskega premierja končanje genocida ni niti blizu. Čeprav je v minulih dneh po okrepljenih pritiskih v Gazo prišlo nekaj več hrane s konvoji in zračnimi mostovi odvržene pomoči, je to kaplja v morju potreb prebivalstva. Za Netanjahuja je video dokaz, da Hamas ni pripravljen na mirovni dogovor z Izraelom, zato razmišlja o razširitvi vojaške operacije, da bi z vojaško silo dosegel izpustitev vsaj nekaterih od dvajsetih talcev, ki naj bi od skupno petdesetih pogrešanih še živeli v Hamasovem jetništvu.
Do zamisli o okrepitvi napadov v Gazi prihaja po tem, ko naj bi ameriška administracija po zadnjem krogu pogovorov s Hamasom in Izraelom opustila zamisel o delnem dogovoru o prekinitvi spopadov in se zdaj zavzema za dogovor, ki bi spopade končal in bi se vsi talci vrnili domov.
Premisleki, kako naprej, gredo ta čas v več smeri. Ameriški o spremembi pogajalskega cilja je eden. Po izraelsko-ameriškem prepričanju bi dogovor moral vsebovati tudi demilitarizacijo Gaze, kar bi vključevalo Hamasovo zavezo k razorožitvi. Drugi premislek je izraelski, ki sicer prav tako ni nov. Ideja o okrepitvi napadov na mesto Gaza je živa že nekaj časa. Odločitev naj bi varnostni kabinet sprejel še ta teden, morebiti že v torek.
Pozivi h končanju vojne
Medtem se krepi pritisk na Netanjahujevo vlado in tudi na ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne. Na Netanjahuja pritiskajo družine zajetih talcev. Te ostro nasprotujejo okrepitvi vojaškega posega v Gazi. V združenju svojcev talcev opozarjajo, da se v javnosti vse od začetka vojne ustvarja iluzija, da bo z vojaškim pritiskom mogoče vrniti talce. Po njihovi oceni razširitev vojne ogroža njihova življenja.
H končanju vojne pa Netanjahuja in predsednika Trumpa poziva tudi okoli 550 nekdanjih zaposlenih v izraelskem varnostno-obveščevalnem aparatu in politiki. V pismu so Trumpa pozvali, naj konča najdaljšo vojno v izraelski zgodovini po razglasitvi neodvisnosti države. »Po naši strokovni presoji Hamas ne predstavlja več strateške grožnje Izraelu, naše izkušnje pa nam kažejo, da ima Izrael vse potrebno, da se spopade z njegovimi preostalimi terorističnimi zmogljivostmi na daljavo ali kako drugače,« so ocenili podpisniki, med katerimi so nekdanji premier in obrambni minister Ehud Barak, trije nekdanji šefi generalštaba in nekdanji vodje obveščevalnih agencij Šin Bet in Mosad.
