Dominique Pelicot je bil decembra lani obsojen na 20 let zapora zaradi posilstva svoje žene in nagovarjanja drugih k enakemu dejanju, medtem ko je soproga ležala nezavestna zaradi pomirjeval, ki ji jih je skrivaj dajal mož. Preiskujejo ga tudi zaradi posilstva in umora nepremičninskega agenta v Parizu leta 1991 ter poskusa posilstva leta 1999.
Njegova zastopnica, če bosta dodatna primera prišla pred sodišče, bo odvetnica Beatrice Zavarro, ki ga je zastopala že v tem procesu in si prislužila vzdevek »hudičeva odvetnica«. Zaradi odločitve, da bo branila najhujšega spolnega plenilca v Franciji, je bila deležna številnih kritik in celo groženj. Sama vztraja, da je branila človeka, ne njegovih zločinov.
55-letna odvetnica je dogajanje opisala kot življenjsko izkušnjo brez primere, o tem je tudi napisala knjigo. »Obstaja čas pred Pelicotom in po njem,« je priznala za Guardian.
Sprejel usodo, a žalosten zaradi družine
Zavarrova pravi, da je Pelicot sprejel svojo usodo, zdi pa se ji obupan, ker so njegova dejanja uničila preostanek njegove družine. Njegova hči Caroline je še vedno prepričana, da jo je oče prav tako fotografiral in zlorabljal, in ne govori več niti z materjo Gisèle Pelicot.
»Grozno se počuti zaradi razkola v družini. Od daleč opazuje prekinitev odnosa med materjo in hčerko in to ga je močno prizadelo. Ni pričakoval, da bo po tem, kar se je zgodilo, imel kakršno koli razmerje s svojimi otroki. Med sojenjem je rekel, da bo umrl sam kot pes, a si je predvsem želel, da bi družina ostala združena. Ta razkol ga zelo žalosti.«
Videoposnetki so bili ključni
Odvetniki, ki so zastopali 50 moških, ki so jim sodili skupaj z Dominiquom Pelicotom zaradi posilstva in spolnega napada, so sprva poskušali namigniti, da je njegova žena pri zlorabah sodelovala prostovoljno. Vendar so to ovrgli šokantni videoposnetki, na katerih je bila Gisèle očitno nezavestna. Odvetniki so trdili, da je Dominique Pelicot njihove stranke pretental in z njimi manipuliral.
»Moja naloga je bila reči: Ne, ni vas pretental,« pravi Zavarrova. »Ko ste vstopili v spalnico, ste vedeli, da boste našli nezavestno žensko. Zaradi videoposnetkov niso mogli reči, da niso vedeli, kaj delajo.«
Predsednik sodišča Roger Arata ni želel, da bi videoposnetke prikazovali drugje kot za zaprtimi vrati, ker ga je skrbelo, da bi prizadel čustva javnosti. »Gospa Pelicot pa se je borila prav za to, da bi jih videlo čim več ljudi,« pravi Beatrice Zavarro. »Pokazala je neverjeten pogum. Ko sem jih prvič videla med preiskavo, sem bila izjemno šokirana. Si predstavljajte isto sojenje brez videoposnetkov?«
»Treba je najti človečnost v vseh«
Zavarrova pravi, da je med primerom Pelicot sledila svojemu temeljnemu prepričanju, da je v vsakomer človečnost, njena naloga pa je, da jo najde. Strinja se s psihiatri in psihologi, ki so analizirali Pelicota in na sodišču povedali, da trpi za razcepljeno osebnostjo, ki jo povzročajo globoko problematična vzgoja, tiranski oče in spolna zloraba, ko je bil kot otrok v bolnišnici.
Zavarrova pravi, da Dominique Pelicot nima stika z drugimi zaporniki, čas pa preživlja z branjem, pisanjem in gledanjem televizije. Piše tudi knjigo. »Nihče ne bo pozabil tega sojenja: spremenilo je veliko stvari, zlasti način razmišljanja,« je še dodala Beatrice Zavarro.
