V Pekingu bo v četrtek potekal vrh Evropske unije in Kitajske, ki se ga udeležujejo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa ter kitajski predsednik Xi Jinping in premier Li Qiang. Vrh je na sporedu vsaki dve leti, letošnji pa zaznamuje tudi petdeseto obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Kljub priložnosti, ki jo obletnica ponuja za velike besede ali dejanja, pa opazovalci napovedujejo precej hladno vzdušje. Pričakovanja so nizka zaradi napetih trgovinskih odnosov in drugih vprašanj, tudi kitajske pomoči Rusiji v vojni v Ukrajini. Nekaj pove tudi podatek, da so dvodnevni vrh skrajšali na en dan, ker se je kitajska stran sklicevala na težave z uskladitvijo urnikov, je poročal Reuters.
Kup trgovinskih ovir
EU ima v trgovini s Kitajsko, ki je njen drugi največji trgovinski partner za ZDA, velik primanjkljaj v letni višini 300 milijard evrov. Bruselj trdi, da je tako tudi zato, ker Peking načrtno omejuje dostop evropskih podjetij na kitajski trg, po drugi strani pa spodbuja prekomerno domačo proizvodnjo, zaradi česar kitajski izdelki preplavljajo evropski trg, k čemur zdaj dodatno prispevajo še ameriške carine na kitajske izdelke. Po drugi strani je EU odvisna od uvoza redkih zemljin iz Kitajske, ki so bistvenega pomena za njen digitalni sektor in zeleni prehod, če z njim misli resno. Peking je njihov izvoz omejil predvsem kot ukrep proti ZDA, a je to povzročilo tudi težave dobavnim verigam evropske avtomobilske in obrambne industrije.
Kitajska se na drugi strani pritožuje nad evropskimi carinami na kitajska električna vozila. Želi si tudi oživitev sporazuma o investicijah, ki so ga opisovali kot najbolj ambiciozen dogovor, kar jih je Peking kdaj sklenil, potrditi pa ga mora tudi evropski parlament. Sporazum je bil zadnja leta na stranskem tiru zaradi kitajskih sankcij proti evropskim poslancem, ki so kritizirali ravnanje Pekinga z muslimanskimi Ujguri. Maja je Kitajska te sankcije umaknila z upanjem na boljše odnose z EU sredi carinske vojne z ZDA.
Peking si tudi želi, da se EU ne bi podrejala željam ZDA o prepovedi izvoza na Kitajsko za nizozemskega tehnološkega giganta ASML, ki izdeluje litografske stroje za proizvodnjo najnaprednejših čipov. To je eden od primerov, kako EU lovi pravo mero odnosov s Kitajsko ob pogledovanju na Washington. In ne gre le za trgovino, ampak širše pozicioniranje.
Ukrajina še ena velika točka razhajanj
Slaba popotnica vrhu je bil v očeh Pekinga tudi nedavno sprejeti 18. paket sankcij proti Rusiji, v katere je EU vključila kitajska podjetja in dve banki, ki po trditvah Bruslja posredno ali neposredno podpirajo vojno v Ukrajini. Kitajska je kritizirala EU, da napihuje obtožbe, in napovedala protiukrepe.
V Pekingu naj bi bili vse bolj nejevoljni zaradi kritik o podpori Rusiji v vojni, rekoč da o tem ni dokazov. Na drugi strani pa so zelo odmevale besede, ki naj bi jih zunanji minister Wang Yi v začetku julija izrekel zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas, namreč da Kitajska ne more dovoliti ruskega poraza v Ukrajini, ker bi ZDA potem vso pozornost usmerile na Kitajsko. To je v popolnem nasprotju s stališči EU.
