V Bruslju poteka zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki je namenjeno predvsem iskanju zapolnjevanja vrzeli pri oboroževanju Ukrajine. Julija in avgusta je namreč dobava orožja upadla za kar dobrih 40 odstotkov, kar bi lahko nakazovalo tudi določeno utrujenost zaveznikov od vojne v Ukrajini. Te pomisleke je poskušal razbliniti kar generalni sekretar Nata Mark Rutte, rekoč, da je vojaška podpora zaveznikov Ukrajini letos bolj ali manj enaka kot lani.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ob prihodu na zasedanje dejal, da ZDA pričakujejo, da bodo države Nata več vlagale v pobudo za orožje za Ukrajino v okviru prednostnega seznama zahtev za Ukrajino (PURL). Ukrajina na vrh prednostnih zahtev uvršča protizračno obrambo in rakete vseh vrst. Kot je dejal Hegseth, ZDA od svojih partneric v zavezništvu pričakujejo povečanje vojaških zmogljivosti in ognjene moči. Doslej sta se prek nakupov ameriškega orožja iz evropskih proračunov čez Atlantik v okviru programa PURL že prelili dve milijardi ameriških dolarjev. Slovenija bo za rakete zemlja–zrak po informacijah Dnevnika namenila 43 milijonov evrov.
Rutte: EU in ZDA se ne bodo podvajale
Druga pomembna tema zasedanja je, kako vzpostaviti obrambo proti brezpilotnikom v Evropi po več incidentih, ko so ruski brezpilotniki vstopili v evropski zračni prostor, v več državah na severu zavezništva pa so se ob letališčih in vojaških objektih pojavili tudi brezpilotniki neznanega izvora.
Generalni sekretar Nata Rutte je ocenil, da si Nato in Evropska unija skupaj prizadevata vzpostaviti protibrezpilotniški zid, ki bi države članice zaščitil pred vdori brezpilotnikov. Kot je bilo razumeti Rutteja, se Nato in EU pri tem projektu ne bosta podvajala. Po njegovi oceni imata EU in Nato različni vlogi. Nato zagotavlja zmogljivosti na vojaškem področju, EU pa ima mehko moč notranjega trga in skrbi za denar, je menil generalni sekretar Nata.
Do okrepljenega sodelovanja glede protibrezpilotniškega zidu prihaja pred prihodnjim zasedanjem evropskega sveta, ki bo potekalo konec oktobra. Tam naj bi evropski voditelji razmisleke o nadaljnji pomoči Ukrajini in obrambno-varnostnih vprašanjih iz neformalnega vrha v Köbenhavnu pretvorili v konkretne odločitve.
