Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po koncu četrtkovega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal, da bo predlagal sprejetje zaveze držav članic o namenitvi sredstev v višini petih odstotkov nacionalnega bruto domačega proizvoda za obrambne namene. Trenutna zaveza sta dva odstotka BDP, kar nekatere države že presegajo, velika večina drugih pa bo ta cilj dosegla zelo kmalu zaradi splošnega prepričanja o potrebi po krepitvi vojaških struktur in obrambe zaradi spreminjajočih se varnostnih razmer, tudi ruske grožnje.
Končno odločitev o novih spodnjih mejah porabe za obrambo je pričakovati na vrhu zavezništva, ki bo čez slabe tri tedne v Haagu. Rutte je dejal, da bo predlagal porabo 3,5 odstotka BDP za obrambne oziroma vojaške namene, nadaljnji poldrugi odstotek pa za naložbe, ki so povezane z obrambo, a ne nujno namenjene samo njej. »O tem obstaja široko strinjanje,« je dejal Rutte. Dodal je tudi, da so se »strinjali o novih ambicioznih ciljih glede naših zmogljivosti. To je zelo pomembno, ker ti cilji natančno opisujejo, v katere zmogljivosti morajo zaveznice vlagati v prihodnjih letih.«
Tudi o tem naj bi dosegli dogovor na vrhu 24. in 25. junija. Sklepna deklaracija vrha bo poleg porabe govorila tudi o obrambni industriji v Evropi in podpori Ukrajini,« je dejal generalni sekretar. Zavezništvo naj bi tudi poskrbelo za to, da načrt dviga naložb v obrambo ne bo vplival na sposobnost članic, da pomagajo Ukrajini.
Za dva odstotka je bilo potrebnih deset let
Petodstotni delež BDP bi predstavljal silovit dvig naložb v obrambo in pričakovati je, da bi mnoge članice s težavo našle dovolj sredstev oziroma bi to zahtevalo reze na drugih področjih in predvidoma povzročilo velike izzive vladam pri pripravah proračunov, kje pa tudi pri domači javnosti. Rutte sicer ni povedal, kakšen bi bil časovni načrt. Pomenljiva je primerjava s sedanjo zavezo dveh odstotkov. To so članice sprva kot smernico, ne obvezo, sprejele leta 2006. Po ruski aneksiji Krima leta 2014 so se države zavezale k tej številki, ki so jo tedaj izpolnjevale le tri članice. Lani se je to število dvignilo na 22 članic, kar pomeni, da je deset let kasneje še vedno ni dosegalo deset članic, tudi Slovenija ne.
V Bruslju je bil tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Pritisk ZDA za dvig sredstev za obrambo prihaja z one strani Atlantika v Evropo že dolgo, posebno pa je izrazit pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki je denimo dejal, da ne bi priskočil v bran državam, ki ne namenjajo dovolj za obrambo. Hegseth je zdaj izrazil prepričanje, da je zavezništvo blizu dogovora o petih odstotkih BDP za obrambo.
Tudi ameriški veleposlanik pri zvezi Nato Matthew Whitaker je vztrajal, da je pet odstotkov spodnja meja, pri čemer ZDA tega zdaj sicer ne dosegajo, tako kot tudi nobena druga članica zavezništva ne. »Mir na podlagi sile zahteva najmanj to in zahteva enako od vseh zaveznic. To ni priporočilo, to je osnova za odvračanje od napada na nas svetu, kjer so grožnje vseprisotne,« je dejal. Vsako članico je pozval, naj dvigne delež za obrambo čim prej, kar jih večina tudi počne, med njimi Slovenija. Ta je ena od štirinajstih, ki jim je evropska komisija v sredo dovolila odstopanje od proračunskih pravil EU za potrebe vlaganja v obrambo.
