HDZ je v nedeljskem drugem krogu lokalnih volitev največjo zmago dosegla z osvojitvijo županskega položaja v Splitu, tako da bo vodila dva od štirih največjih mest (še Osijek). Obdržala je Zadar, Šibenik in Karlovac ter zmagala v devetih od dvanajstih tekem za vodenje županij, kjer je potekal drugi krog. Hrvaška je še bolj modra, kot je bila (to je barva stranke), zmaga HDZ je brezhibna, politična dominacija pa brez pravega izziva.
»HDZ se spreminja v neke vrste Krščansko-socialno unijo, ki vlada na Bavarskem. Postaja nekakšen politični hegemon. Na Hrvaškem pa nastaja položaj, ko je HDZ večno prva, SDP pa večno drugi,« pravi Tihomir Cipek, politični analitik in profesor na zagrebški Fakulteti za politične vede. Kot pravi, je HDZ obdržal konservativno usmerjene volilce, hkrati pa se z razvojem liberalnejšega krila pomaknil k sredini in pobral glasove, ki so nekdaj šli strankam, kot sta HSLS in HNS. In lokalne volitve so bile odraz tega stanja. »V lokalnih sredinah težko vladate in uresničujete projekte, če niste v dobrih odnosih s centralno oblastjo, ta pa je v rokah HDZ. To kaže že njen slogan Nacionalna moč, lokalna vizija,« pravi Cipek.
Politični analitik in profesor na Filozofski kakulteti Žarko Puhovski ocenjuje, da »strogo gledano to niso bile lokalne volitve, kot bi po zakonu morale biti, ampak so politično in dejansko bile večstrankarske, nacionalne, ideološke volitve, razbite na lokalne enote, kjer so potekale. Mnogo več se je govorilo o splošnih in svetovno nazorskih vprašanjih, kot o tem, kaj je z elektriko, vodo in katero cesto popraviti«. HDZ pa se je pokazala kot edina stranka z mrežo po vsej državi.
Neučinkovita agresija
HDZ so šle na roko tudi očitne napake opozicije, saj se je pokazalo, da so bile mnoge poteze strel v koleno. Ena takšnih je bila kampanja dosedanjega župana Splita Ivice Puljka iz sredinske podjetniške stranke Center, ki je v drugem krogu izgubil proti poslancu Tomislavu Šuti (HDZ). Cipek opozarja, da se šla stranka Center »v prvem krogu v močan grob obračun z SDP, čeprav jo je ta vzel s sabo na listo na nacionalni ravni in ji omogočil, da imajo predstavnike v parlamentu. Ideja Puljaka je bila, da bodo v prvem krogu obračunali z SDP, potem pa nas bodo njihovi volilci v drugem krogu tako ali tako podprli. Seveda jih niso, veliko je bilo užaljenih, ki so ostali doma, in sledila je zanesljiva zmaga HDZ. Šlo je za aroganco in pretirano samozavest,«pravi Cipek. Puhovski pa pravi, da se je Puljak paradoksalno odločil za »primitivno kampanjo v duhu HDZ proti HDZ, ki pa se je v tej igri seveda bolje znašla«.
Kaj so vendar mislili?
Kot največjo napako teh volitev sploh večina ocenjuje odločitev stranke SDP, da odreče podpore svojemu aktualnemu županu Reke Marku Filipoviću, ki je potem kandidiral kot neodvisni, SDP pa je podprl njegovo namestnico, ki je izpadla že v prvem krogu. V nedeljo je potem slavila neodvisna Iva Rinčić, SDP pa je ostal brez Reke sploh prvič. »To je preprosto neverjetno. Notranjega konflikta, ki je očitno obstajal, niso znali rešiti po tihem in za zaprtimi vrati, kot to počne HDZ,« pravi Cipek in dodaja, da to kaže tudi na nesposobnost novega vodje SDP Siniše Hojdaka Dončića, ki bi tak scenarij moral preprečiti, lokalna avtonomija gor ali dol. Puhovski pravi, da bi SDP moral biti »zmerna, socialdemokratska, pristojna,sredinska, a leva stranka, pa so povsem zašli, ker so se navezali na predsednika države Zorana Milanović, ki pa je... zadnja leta očitno prešel z leve na desno«.
Domovinsko gibanje izgubljeno
SDP se lahko tolaži z župansko zmago svojega bivšega predsednika Peđe Grbina v Puli, ki pa se je zgodila zaradi razklanosti Istrskega demokratskega zbora (IDS) na dva tabora, pravi Cipek, stranka pa je izgubila tudi istrsko županijo.
Na skrajno desni pa je velik poraženec Domovinsko gibanje, ki je izgubilo županovanje v »domačem« Vukovarju. Stranka, ki je nekoč imela ambicije postati vodilna skrajno desna sila v državi po zgledu podobnih v Evropi, je po mnenju Puhovskega hotela biti desničarska, pa ni znala biti. »V Evropi je kup variant desničarski politik. Oni so mislili, da bo dovolj, če so srbožeri, a na srednji rok to ne zadošča.« Cipek pa pravi, da je padec stranke posledica vstopa v vlado, s čimer so požrli obljube in prenehali biti opozicija HDZ. »Po analizi naše fakultete je na Hrvaškem okoli osem do 10 odstotkov ljudi, ki imajo stališča radikalne desnice. Spreminjali bi izid druge svetovne vojne, agresivni so do srbske narodne skupnosti … in ti radikalni desničarji bodo zdaj iskali drugo stranko.«
