Kot se je napovedovalo, je Slovenija potem, ko EU v torek ni bila sposobna sprejeti nobenega od desetih predlaganih ukrepov proti Izraelu za zaustavitev vojne v Gazi, sprejela svoj prvi nacionalni ukrep. Za nezaželeni osebi v Sloveniji je razglasila Itamarja Ben Gvira, izraelskega ministra za nacionalno varnost, in Bezazela Smotricha, finančnega ministra. Oba sta najbolj glasna zagovornika izraelske vojne v Gazi in tudi razseljevanje Palestincev.
"To je prvi tovrstni ukrep v EU. Orjemo ledino," je ob najavi sankcij dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. "Sporočamo, da se morajo pobijanje civilistov in genocidna dejanja končati," je pristavila. Ministrica je dejala, da je Slovenija pri sprejemanju takšnih nacionalnih ukrepov precej osamljena v EU. Zgolj Španija še razmišlja o embargu na izvoz orožja, Irska pa na uvoz blaga iz zasedenih ozemelj. Kot je pristavila, se Slovenija zgleduje pri teh državah in pri nadaljnjih ukrepih razmišlja tudi v tej smeri. Novi ukrepi Slovenije bodo odvisni od izraelskega izvajanja dogovora z EU po omogočanju večjega dostopa humanitarne pomoči v Gazo, je dejala in ponovila znana slovenska stališča, da pride do čim prejšnjega premirja, zagotavljanja dobave humanitarne pomoči v Gazo, izpustitve talcev in vrnitve k resnim pogovorom za rešitev dveh držav za dva naroda.
Haaška skupina s svojimi ukrepi
Fajonova je sankcijke oznanila po nujnem zasedanju haaške skupine držav globalnega juga v kolumbijski Bogoti, kjer je skupina dvanajstih držav sprejela več ukrepov, s katerimi želi ustaviti genocid v Gazi. Slovenija je sodelovala na zasedanju, a sprejetih ukrepov ni podprla.
Dvanajsterica držav s sprejetimi ukrepi želi preprečiti dobavo ali prenos orožja in vojaške opreme in blaga z dvojno rabo v Izrael. Prav tako nameravajo preprečiti tranzit, privezovanje in servisiranje plovil v katerem koli pristanišču, kadar obstaja jasno tveganje, da bodo plovilo uporabili za prevoz orožja ali streliva v Izrael. Pregledali bodo vsa javna naročila, da bi preprečili podporo javnih ustanov izraelski nezakoniti okupaciji palestinskega ozemlja. Na nacionalni ali mednarodni ravni bodo podprli pregone odgovornih za najhujša kazniva dejanja.
»V Bogoto smo prišli, da bi se zapisali v zgodovino, kar se je tudi zgodilo. Skupaj smo se lotili dela za končanje obdobja nekaznovanosti. Ti ukrepi kažejo, da ne bomo več dopustili, da se mednarodno pravo obravnava kot neobvezno, palestinsko življenje pa kot enkratno,« je dejal kolumbijski predsednik Gustavo Petro.
Kdo je potrdil ukrepe?
Ukrepe proti Izraelu so v Bogoti potrdili Bolivija, Kolumbija, Kuba, Indonezija, Irak, Libija, Malezija, Namibija, Nikaragva, Oman, Sveti Vincencij in Grenadine ter Južna Afrika. Na zasedanju je bila med skupno tridesetimi državami zastopana tudi Slovenija, vendar se ukrepom dvanajsterice ni pridružila. Fajonova je dejala, da Slovenija ni članica haaške skupine, a je na srečanju sodelovala, "da slišimo, kaj delajo drugi".
»Ta dvanajsterica je naredila velikanski korak naprej. Čakamo, da se jim pridružijo še evropske, arabske in druge države,« je ob sprejetju ukrepov ocenila Francesca Albanese, posebna poročevalka za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih.
Preostalim članicam mednarodne skupnosti so dali čas, da se jim pridružijo, do 20. septembra, ko se bo v New Yorku začelo redno letno zasedanje generalne skupščine OZN.
