Absurdno je, da je britanski monarh skoraj 158 let po razglasitvi neodvisnosti Kanade (1. julija 1867), ki leži na drugi strani oceana in je od Združenega kraljestva oddaljena več kot 5000 kilometrov, še vedno »kanadski kralj«, uradni šef ene od najbogatejših držav, članice skupine G7. In v normalnih razmerah ga Kanadčani ne bi povabili, naj z govorom s prestola odpre ustanovno zasedanje novega parlamenta. To se ni zgodilo že skoraj sedem desetletij, od leta 1957, ko je njegova mati Elizabeta II. pri 31 letih s krono na glavi nagovorila kanadske poslance.
Časi, ne samo za Kanado, ampak tudi za večji del sveta, vključno z Britanijo in EU, pa od 20. januarja oziroma od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo, ki, med drugim, Kanadi in Grenlandiji grozi s priključitvijo ZDA, niso ravno običajni. Še lani je večina Kanadčanov želela odpravo monarhije, česar po zakonu o ustavi iz leta 1982 ni enostavno storiti, saj bi se s tem morala strinjati večina v obeh domovih kanadskega parlamenta (poslanska zbornica in senat) ter vseh deset kanadskih provinc. To je skrajno malo verjetno, ker se province bojijo, da bi se morale zato odpovedati velikemu delu sedanje avtonomije in velik del oblasti prepustiti zvezni vladi. Zdaj pa je celo separatistična levosredinska stranka Bloc Québécois, ki se zavzema za suverenost francosko govoreče province Québec, mirno sprejela obisk Karla III., čeprav je njen vodja Yves-François Blanchet pred njegovim kronanjem dejal, da je skrajni čas, da Kanada prekine stike »z neverjetno rasistično in suženjsko usmerjeno britansko monarhijo«. »To je nekaj iz preteklosti, skoraj nekaj arheološkega. Poniževalno je,« je rekel takrat.
Preobrat javnega mnenja
Kanadčani so na premierski položaj izvolili Marka Carneyja, ker se je najbolj odločno postavil proti Trumpovim ozemeljskim apetitom, norčevanju in poniževanju, ter začeli drugače gledati na kralja. »Raje ohranimo kralja kot dobimo predsednika Trumpa,« so med obiskom Karla III. ponavljali vprašani Kanadčani. Celo republikanci. Carney mu je na že razvpiti zofi v Ovalni pisarni Bele hiše, kjer Trumpovi gostje nikoli ne vedo, ali jih čaka romanca ali poniževanje (zadnja »žrtev« je bil južnoafriški predsednik Ramaphosa), razložil, da je bil med volilno kampanjo v stiku z mnogimi »lastniki Kanade«, ki so mu jasno povedali, da ni na prodaj. Ameriški predsednik pa ne odneha z idejo o Kanadi kot 51. ameriški zvezni državi. In to je bil glavni razlog za kraljev obisk, za govor s prestola v parlamentu (s kraljico Camillo sta se res pripeljala s kraljevo kočijo, a tokrat je govoril brez krone in kraljevih oblačil) in za vsebino govora.
To, da mu je govor napisal Carney, je manj pomembno kot to, da ga je prebral, za kar je potreboval blagoslov britanske vlade, ki je s tem izrazila jasno in glasno podporo Kanadi v sporu z ZDA. »Kralj brani kanadsko suverenost,« govor komentirajo v britanskih medijih in najbolj izpostavljajo kraljeve besede, da je »Kanada močna in svobodna«.
Pravi sever je močan
Kralj je spretno omenil ZDA in nove (nenormalne) čase. Odnosi s kanadskimi partnerji, vključno z ZDA, se spreminjajo, je dejal in poudaril suverenost obeh držav. Vesel in ponosen je, da v Kanadi govori v času, ko so narodni ponos, enotnost in upanje na novo obnovljeni. Izrazil je občudovanje edinstvene kanadske identitete in hvalil Kanado kot drzno, ambiciozno ter inovativno državo.
Monarhije ni izpustil. »Krona je že dolgo simbol kanadske enotnosti. Hkrati predstavlja stabilnost in kontinuiteto med preteklostjo in sedanjostjo. In, kot je prav, ponosno stoji kot simbol današnje Kanade,« je dejal kralj, ki je govor končal z omenjanjem kanadske državne himne z naslovom O Canada. »Kot nas spominja himna: Pravi sever je zares močan in svoboden,« je dejal. Pravi sever je simbolično ime za Kanado, tudi v himni.
Nič od povedanega ni bilo glasba za Trumpova ušesa, ki je prejšnji teden spet ropotal o priključitvi Kanade, ko je razlagal svoj načrt severnoameriškega protiraketnega obrambnega sistema Golden Dome (Zlata kupola). Na svojem družbenem omrežju truth social je napisal, da bo Zlata kupola Kanado stala 61 milijard dolarjev, če bo ostala ločena država, in niti en dolar, če bo postala »naša cenjena 51. zvezna država«. Z drugimi besedami: res ne odneha.
