Pred jutrišnjo odločitvijo turškega sodišča v Ankari, ali bo v glavni opozicijski stranki CHP uvedlo začasnega državnega upravnika, ker naj bi bil predsednik Özgur Özel izvoljen na nezakonitem kongresu, se je ob koncu tedna stopnjeval pritisk oblasti na CHP.

Po nalogu tožilstva je policija aretirala 48 oseb iz CHP, med njimi tudi župana carigrajskega okrožja Bajrampaša iz vrst CHP Hasana Mutluja. Racije so izvedli na 72 lokacijah, kjer so zasegli dokumente in pridržali osumljence zaradi očitkov poneverb, podkupovanja in prirejanja razpisov. Opozicija je aretacije označila za politično dejanje.

 

Turkish President Tayyip Erdogan addresses his supporters during a meeting in Istanbul, Turkey, September 13, 2025. REUTERS/Umit Bektas

Predsednik Erdogan bi rad ostal na oblasti tudi po preteku predsedniškega mandata leta 2028. Foto: Reuters

CHP je vse od lanske zmage stranke nad vladajočo AKP na lokalnih volitvah tarča pravosodja. Najprej so aretirali njenega prejšnjega voditelja in župana Carigrada Ekrem Imamogluja, najresnejšega protikandidata Recepa Tayyipa Erdogana na predsedniških volitvah. Sledile so še aretacije več sto strankarskih članov in uradnikov. Imamoglu ostaja za zapahi, njegov najpomembnejši proces zaradi domnevne nezakonito pridobljene diplome in korupcije pa je prestavljen na oktober.

Aretacije nosijo pečat napada na opozicijsko stranko, ki bi lahko ogrozila nadaljevanje vladavine Erdogana in AKP.

Če bo Özgul s ponedeljkovo odločitvijo sodišča dejansko odstavljen, to odpira pot Kemalu Kılıçdaroğluju, ki je na kongresu izgubil predsedniško mesto, da se vrne na čelo stranke. Zaradi grozečih posegov države in želje Kiliçdarogluja, ki je klavrno pogorel proti Erdoganu na zadnjih predsedniških volitvah, znotraj stranke CHP prihaja do napetosti. Čeprav stranka vztraja pri Özelu, se pripravlja tudi na izredni kongres čez teden dni. Na njem bi se Kiliçdaroglu dejansko utegnil vrniti na čelo stranke, državni upravnik pa bi se nato umaknil z začasnega skrbništva nad stranko. 

Priporočamo