Resolucijo so podprli desnosredinska EPP ter skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN). Nasprotovali so ji Socialisti in demokrati (S&D), liberalci iz Prenovimo Evropo (Renew), Zeleni in Levica.
»Danes občutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu. Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene,« je po glasovanju sporočila Romana Tomc (EPP/SDS). Dodala je, da »je čas, da slovenska vlada pokaže, koliko človečnosti v resnici še premore«, saj jo resolucija poziva, naj ponovno uvede dan spomina na žrtve komunizma, naj nadaljuje z raziskovanjem več kot 750 znanih mest množičnih grobišč, zagotovi žrtvam dostojen pokop in odpre arhive jugoslovanskih tajnih služb.
Evropski parlament je pred glasovanjem zavrnil pobudo skupine Socialistov in demokratov, naj glasovanje preloži. Španska poslanka Sandra Gomez Lopez (S&D/PSOE)) je trdila, da »desnica zlorablja peticije za svoje politične cilje, zapostavlja ljudi, ki so se borili proti fašizmu, ter zlorablja žrtve, ki imajo v bistvu nacistično zaledje, ter omalovažuje spomin na ljudi, ki so praktično zgradili Evropo«. Predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki prihaja iz vrst EPP, je opozorila pred sodelovanjem s skrajno desnico, rekoč: »Ne hranite zveri... hoče vas požreti, kar boste videli v četrtek.« Takrat bo v Evropskem parlamentu glasovanje o nezaupnici von der Leynovi, kar je predlagala skrajna desnica.
V Evropski ljudski strani so pred glasovanjem dejali, da je aktualna slovenska vlada ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Švedski poslanec Thomas Gunnar Tobe (EPP/KD) je dejal, da slovenska vlada »zgodovino pometa pod preprogo«. Skupini Prenovimo Evropo, v kateri je tudi Gibanje Svoboda, pa je rekel, naj bo raje pozorna na Slovenijo, ker da hoče premier Robert Golob »Slovenijo popeljati iz članstva v zvezi Nato«, kar ne drži. Verjetno je mislil na premierjeve napovedi referenduma o članstvu v Natu zaradi razprav o finančnih zavezah.
Prejšnja vlada Janeza Janše je 17. maj razglasila za dan nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Sedanja vlada ga je pred dvema letoma ukinila, rekoč da je bil sprejet brez prehodne javne in strokovne razprave ter v času, ko je prejšnja vlada opravljala tekoče posle.
Branko Grims (EPP/SDS) je po glasovanju zapisal: »Zločin je zločin, ne glede na ideologijo, iz katere se napaja. Zločin moramo obsoditi!« Zala Tomašič (EPP/SDS) je zapisala, da »je vsak poslanec, ki je glasoval proti tej resoluciji ali se vzdržal, s tem jasno pokazal, da podpira komunizem in nosi odgovornost za zanikanje ter prikrivanje komunističnih zločinov.« Vladi je očitala, da »zanika in prikriva tragično zgodovino, ne spoštuje dostojanstva žrtev ter poveličuje totalitarni režim komunizma.«
Levosredinski evropski poslanci iz Slovenije Irena Joveva in Marjan Šarec (Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) so že pred glasovanjem v skupni izjavi zapisali, da nasprotujejo resoluciji, ker da gre za »nesprejemljivo... zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti«. Kritizirali so posploševanje zločina izvensodnih pobojev ter za »nedopustno in izprijeno« označili sprejemanje resolucije s podporo skrajno desnih strank. Dodali so, da so njihove politične skupine želele sodelovati pri oblikovanju zgodovinsko točnega in sprejemljivega besedila, da pa so na drugem političnem polu njihove predloge vztrajno zavračali.
Po glasovanju je Prebilič ošvrknil domačo politiko, da je nezrela in svoje notranje obračune seli na mednarodni parket. Nemec je glasovanje označil za vezano trgovino med EPP in skrajno desnico. pred glasovanjem o nezaupnici von der Leynovi. Vprašal se je tudi, ali »bomo morda kmalu priča poplavi predlogov iz več držav članic, kako je treba rehabilitirati fašistične in nacionalistične režime«.
Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima. Sicer obsoja tudi potvarjanje zgodovine, poveličevanje nacističnih kolaboracionistov ter relativizacijo zločinov, ki so jih zagrešili nacisti, fašisti, njihovi zavezniki in kolaboracionistične sile ter jugoslovanske komunistične oblasti.
