Slaba dva meseca po udaru v Nigru, ko je vojaška hunta pod poveljstvom vodje predsedniške garde Abdourahamana Tchianija strmoglavila izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma, je njegova najtesnejša zaveznica naredila velik korak nazaj. Dvomesečno kljubovanje Francije novim de facto oblastnikom v Niameyu, ki se ne zmenijo za poskuse držav Gospodarske skupnosti Zahodne Afrike (Ecowas) za mirno vrnitev oblasti predsedniku Bazoumu, se je končalo v nedeljo pozno zvečer. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč napovedal umik veleposlanika Sylvaina Ittéja in preostalega diplomatskega osebja ter odhod okoli 1500 francoskih vojakov iz države. Njihov postopen umik iz Nigra bo končan do konca leta, usklajevali pa ga bodo s pučisti, zato da bi potekal urejeno.
Zožene možnosti
Francija je doslej zavračala zahteve pučistov, da odpokliče veleposlanika, in tako dajala na simbolni ravni vedeti, da ne priznava novih oblastnikov. Zdajšnja napoved, da se bo vrnil domov, je najvidnejši kazalec, da Pariz vsaj delno spreminja svojo politiko do Nigra. Pučisti so že pred tedni zahtevali Ittéjev umik, a Francija je veleposlanika obdržala na položaju in zahtevala konec blokade veleposlaništva, ki je predvsem onemogočala gibanje veleposlanika in redne dobave hrane, prinesla pa tudi preiskovanje avtomobilov, ki so vstopali ali zapuščali veleposlaništvo. Macron je bil nenehno v telefonskem stiku z Bazoumom in mu zagotavljal, da se ne bodo umaknili brez njegove privolitve, zato je napoved umika veleposlanika in vojske velik preobrat za uradni Pariz.
Je tudi hud udarec za francosko politiko v Afriki. Ta v zadnjih dveh mesecih ni našla rešitve za povrnitev ustavnopravnega položaj v svoji nekdanji koloniji. Razmišljanja o vojaški intervenciji držav Ecowasa so se izkazala za neuresničljiva, saj bi lahko regijo pahnila v še globljo krizo, kot jo že doživlja zaradi niza vojaških udarov in vse širšega območja, ki ga v Sahelu nadzorujejo teroristi Islamske države. »Končali bomo naše vojaško sodelovanje z dejanskimi nigrskimi oblastmi, ker se te ne želijo več boriti proti terorizmu,« je razlog za umik vojske razložil Macron. Možnosti Francije in Ecowasa so se zožile tudi po tistem, ko je trojica držav, kjer so se zgodili pučistični preobrati – Mali, Burkina Faso in Niger – sklenila skupni obrambni pakt. »Vsak napad na suverenost in ozemeljsko celovitost ene ali več pogodbenih strank se šteje za agresijo na druge stranke,« je trojica zapisala v skupni pakt.
Ameriški brezpilotniki spet v zraku
»Praznujemo nov korak k suverenosti Nigra. To je zgodovinski trenutek, ki govori o odločenosti in volji nigrskega ljudstva,« je vladajoča hunta z izjavo na državni televiziji pozdravila oznanjeni francoski umik. V državi pa še ostaja okoli 1100 ameriških vojakov, ki so se pred tedni iz oporišča v bližini Niameya delno preselili v dobrih devetsto kilometrov oddaljeni Agadez. Čeprav so po puču omejeni na svoja oporišča, so po pogajanjih s pučisti – ZDA so v tamkajšnjo oporišče in tudi v nigrsko vojsko kot eno od svojih glavnih partneric v Sahelu investirale več sto milijonov dolarjev – ZDA vendarle dosegle dogovor o nadaljevanju vojaških operacij proti skrajnežem. Iz ameriških oporišč tako ponovno vzletajo brezpilotniki in vojaška letala, medtem ko je nigrski zračni prostor zaprt za francoska letala.
