Ena velikih novic vrha ameriškega in ruskega predsednika na Aljaski je bila pripravljenost Moskve, da privoli v varnostna jamstva Zahoda Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma. Temu je sledilo še sporočilo Bele hiše, da so Združene države pripravljene sodelovati pri teh jamstvih. Njihov osnovni namen je sledeč: prepričati Rusijo, da se nov napad na Ukrajino ne izplača oziroma ji prinaša poraz. Toda vse to je odprlo vprašanja, za kakšna jamstva sploh gre in kako bi delovala v praksi.
V sredo je bila temu vprašanju namenjena videokonferenca načelnikov generalštabov držav članic zveze Nato. Vendar je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v torek odločno zavrnil možnost, da bi s svojo prisotnostjo v Ukrajini varnostna poroštva dajale Natove države. V sredo pa je zahteval rusko sodelovanje pri oblikovanju varnostnih poroštev Ukrajini.
Bi res tvegali spopad z Rusijo?
Že lani sta Francija in Velika Britanija sporočili, da sta pripravljeni po podpisu premirja poslati svoje čete v Ukrajino, da bi daleč za frontno črto dajale varnostna poroštva Ukrajini, tako da je Rusija ne bi upala znova napasti. Toda v Parizu in Londonu že ves čas ponavljajo, da bodo lahko to storili le v primeru, če bodo njihove čete v Ukrajini imele ameriška varnostna poroštva. Francozi in Britanci se bojijo, da bi v primeru ruskih napadov na njihove vojake domača javnost prisilila obe vladi, da jih umakneta iz Ukrajine. Zdaj v Beli hiši dopuščajo možnost ameriških varnostnih jamstev za napotitev evropskih vojakov v Ukrajino, čeprav ni jasno, za kakšen mehanizem naj bi šlo.
»Toda kaj zagotavlja, da se bodo v primeru ruskega napada na Ukrajino v času premirja ameriška, britanska in francoska vojska odzvale tako, da bodo napadle ruska oporišča, iz katerih je potekal napad na Ukrajino?« se je na televiziji France5 vprašal ugledni francoski analitik in profesor Nicolas Tenzer, ki ne verjame, da bi lahko Združene države zaradi Ukrajine tvegale vojno z Rusijo. Tudi javnost v Franciji in Veliki Britaniji ne bi bila navdušena nad vpletanjem v rusko-ukrajinski konflikt.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek izključil možnost napotitve ameriških vojakov v Ukrajino, dodal pa, da bi bile ZDA pripravljene ponuditi pomoč iz zraka. »Kar se tiče varnosti, so Evropejci pripravljeni poslati vojake na teren. Mi smo jim pripravljeni pomagati na neki način, verjetno iz zraka,« je dejal Trump.
Na fronti bi potrebovali 300.000 vojakov
Ena od idej o varnostnih jamstvih, ki se pojavlja, je izdatna oborožitev in urjenje ukrajinske vojske, da bo že njena moč odvračala Rusijo. V tem smislu ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski govori o nakupu ameriškega orožja v vrednosti 90 milijard evrov, predvideva pa se, da bi šlo tudi za najsodobnejše sisteme.
Ena od manj verjetnih možnosti je napotitev zahodnih vojakov vzdolž frontne črte. Glede na njeno dolžino bi jih po ocenah potrebovali 100.000 naenkrat, skupno torej 300.000 zaradi rotacije, pri čemer bi bila večina vojakov ukrajinskih. V BiH je Nato v 90. letih na mnogo krajšo linijo poslal 60.000 vojakov.
Ena od možnosti je napotitev več tisoč vojakov specialnih enot v Ukrajino, ki ne bi delovali na fronti, ampak v zaledju, bi pa bili ves čas nared takoj posredovati v primeru ruskih kršitev mirovnega sporazuma oziroma njihovega napada. Šlo bi lahko tudi za letalske in mornariške enote.
Izziv je tudi, kako oblikovati poveljniško strukturo tem enotam, ki bodo očitno večnacionalne in ki jim ne bo poveljeval Nato, sodeč po ostrem nasprotovanju Moskve.
Seveda vse razprave o varnostnih poroštvih izhajajo iz podmene, da bo dosežen mirovni dogovor. Ameriški predsednik je zagnal pogajalsko kolesje v to smer, a tudi sam priznava, da ruski predsednik Vladimir Putin na koncu morda ne bo hotel skleniti dogovora. »Izvedeli bomo v prihodnjih nekaj tednih,« je dejal Trump.
Kam, če sploh?
Poleg vprašanja varnostnih jamstev je po srečanju na Aljaski v zraku tudi usoda srečanja Zelenskega in Putina, o čemer je z obema govoril Trump. Putin je v torek, ne da bi privolil v premirje v Ukrajini, povabil Trumpa in Zelenskega na pogovore v Moskvo, pri čemer je gotovo, da Zelenski tja ne bo šel nikoli.
Vprašanje je tudi, ali srečanje sploh bo. Iz Moskve ni nobenega znaka, da se nanj pripravljajo. Trump je izjavil, da je Putin v srečanje v troje z Zelenskim privolil, zato so začeli iskati državo, kjer bi bilo to mogoče – Putin bi moral tja potovati z zagotovili, da ga ne bodo prijeli zaradi tiralice mednarodnega kazenskega sodišča. Ena od idej je bila Madžarska, kar pa je manj verjetno zaradi zgodovinskega spomina. Leta 1994 so v Budimpešti Rusija, ZDA in druge države Ukrajini dale poroštva za njeno ozemeljsko celovitost, v zameno za to pa so se v Kijevu odpovedali jedrskemu orožju. Kako je bilo s temi poroštvi, je vsak dan na ogled v Ukrajini.
