Kako pomagati revnim državam, ki so prezadolžene in največje žrtve podnebnih sprememb, ter jim omogočiti sredstva za zeleni prehod? To je tema vrha za novo svetovno finančno ureditev, ki včeraj in danes poteka v Parizu. Udeležujejo se ga predstavniki več kot sto držav, med njimi nemški kancler Olaf Scholz, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva in kitajski premier Li Qiang, pa tudi več kot 300 predstavnikov mednarodnih finančnih institucij. Predsednik ZDA Joe Biden je ostal doma, tako da je v Parizu njegov posebni podnebni odposlanec John Kerry. Je pa Biden v prid temu, da se začne globalno in sistemsko reševati težko in nevarno finančno situacijo revnih držav, podpisal skupno izjavo z več voditelji, tudi z gostiteljem vrha francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in premierko Barbadosa Mio Mottley, ki sta dala pobudo za srečanje v Parizu.
Usoda bogatih tudi v rokah revnih
Ne gre samo za to, da revnim državam zaradi podnebnih sprememb grozi nevarna poglobitev gospodarske, socialne in politične krize tudi z upori, puči in še hujšimi državljanskimi vojnami. Gre tudi za usodo bogatih držav, saj se bodo podnebne spremembe po vsem svetu nadaljevale brez zelenega prehoda v revnih državah. Te zdaj hočejo predvsem zmanjšati revščino, tudi z nizkimi cenami bencina, kar je v nasprotju s prizadevanji po zmanjševanju toplogrednih izpustov. Vzhod Afrike na primer za svoj gospodarski razvoj potrebuje naftovod, podobno velja glede črpanja zemeljskega plina in nafte v Senegalu, Mavretaniji in na Slonokoščeni obali.
Bogate države, v katerih že poteka zeleni prehod, ne morejo onemogočiti teh okolju škodljivih investicij, tudi zato, ker same niso spoštovale obljube, da bodo vsako leto dale 90 milijard evrov za zeleni prehod revnih držav, brez težav pa so na primer namenile več sto milijard svojim gospodarstvom v času pandemije. Revne države so tako izgubile zaupanje v bogate, ki so že tako največji krivec za podnebne spremembe.
Ambicije so eno, uresničitev drugo
Financiranje revnih držav je potemtakem postalo najpomembnejši del boja proti podnebnim spremembam. »Nobena država ne sme biti prisiljena izbirati med bojem proti revščini in bojem proti podnebnim spremembam,« je dejal Macron ob odprtju vrha in pozval k zbiranju denarja za zeleni prehod revnih držav. Vendar so to za zdaj samo lepe besede. »Obstaja velik prepad med ambicijami in njihovo uresničitvijo,« pravijo v nevladni organizaciji Oxfam, kjer se bojijo, da bo financiranje revnih držav še naprej nizko.
Za revne države bi bil nujen moratorij za odplačevanje dolgov in pomagati bi jim moral Mednarodni denarni sklad (MDS) s svojimi rezervami. A afriške države, ki so tako kot tudi 250-milijonski Pakistan ali 180-milijonski Bangladeš skoraj vse prezadolžene in izpostavljene podnebnim spremembam, so v zadnjih letih prejele le pet odstotkov denarja iz rezerv MDS. Poleg tega je postavljanje vetrnih in sončnih elektrarn v revnih državah zaradi veliko višjih obresti na posojila precej dražje kot v bogatih. Tudi zato je nujna reforma MDS in Svetovne banke.
O davku na finančne transakcije
V Parizu razpravljajo tudi o možnostih pobiranja globalnega davka od finančnih transakcij, od pridobivanja fosilnih goriv, letalskih vozovnic in ladijskega transporta. Petodstotni davek na premoženje vseh milijarderjev in milijonarjev na svetu pa bi prinesel vsoto 1600 milijard evrov. Po ocenah Macronovih sodelavcev bi bilo za zeleni prehod tretjega sveta treba vsako leto zbrati 900 milijard evrov.
Mogoče je, da v Parizu ne bodo sprejeli kakšne pomembne odločitve. Bi pa bilo srečanje vseeno pomembno kot priprava na septembrski vrh G20 v New Delhiju in novembrski vrh COP28 v Dubaju, ko bi visoko razvite države lahko sprejele odločitve, pomembne za vse človeštvo, še posebej pa za tretji svet.
