Ko je videl, da ne more prepričati Francozov in poslancev o nujnosti varčevanja ob letošnjem 6-odstotnem proračunskem primanjkljaju, se je 74-letni premier François Bayrou pred jesensko parlamentarno razpravo o proračunu odločil za juriš, ki bo najbrž vodil do padca vlade. V ponedeljek je na novinarski konferenci, ki jo nekateri razumejo že kot odstopno izjavo, namreč sporočil, da bodo 8. septembra poslanci glasovali o zaupnici vladi na podlagi deklaracije o vladnih usmeritvah, ki jo bo prebral pred glasovanjem. V njej (še) ne bo predstavil proračuna za prihodnje leto, pač pa le glavne usmeritve.
Macronove možnosti
Sicer že vse poletje govori o nujnosti, da se privarčuje 44 milijard evrov, med drugim z ukinitvijo velikonočnega ponedeljka in dneva zmage 8. maja kot dela prostih dni ter z zmanjšanjem podpore za brezposelne in zamrznitvijo plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih dodatkov. Prepričan je, da Franciji grozi »prekletstvo pretirane zadolženosti«.
Glede na to, da je postal premier šele decembra lani, potem ko so poslanci po dobrih treh mesecih vodenja vlade odstavili premierja Michela Barnierja, bi s padcem Bayroujeve vlade znova prišla do izraza politična nestabilnost, ki zaostruje javnofinančno krizo. Predsednik Emmanuel Macron bi sicer lahko za premierja manjšinske vlade imenoval koga drugega ali pa po komaj 15 mesecih znova razpisal predčasne parlamentarne volitve.
Prav zato, ker je Bayrou nameraval reševati javne finance z ukinitvijo dveh dela prostih dni in drugimi omenjenimi varčevalnimi ukrepi, je za 10. september s podporo radikalne levice in levičarskih sindikatov napovedana splošna stavka z blokadami po vsej Franciji. Verjetno bi glasovanje o nezaupnici 8. septembra razvodenilo ta dan velikih protestov. Najbrž se je Bayrou odločil za ta datum, da bi s padcem vlade zmanjšal možnost vandalizma in gospodarske škode zaradi blokad.
Padec vlade skorajda neizogiben?
Levica je glasovanje o nezaupnici napovedala za 23. september. Torej se je Bayrou raje odločil, da bo odšel z oblasti po lastni časovnici. Stranke združene levice in stranki združene skrajne desnice, ki imajo skupaj okoli 330 od 577 poslancev, so že napovedale, da bodo glasovale za padec vlade. Jordan Bardella, 29-letni voditelj skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki ima z zavezniki v skupščini 142 poslancev, je izjavil, da njegova stranka »nikoli ne bo za vlado, ki povzroča trpljenje Francozov«. Po padcu vlade pričakuje razpis volitev. Na njih si obeta zmago, to je več kot 200 poslancev.
Jean-Luc Mélenchon, 74-letni voditelj radikalno leve Nepokorjene Francije, ki ima 71 poslancev, pa po padcu Bayroujeve vlade zahteva odstop predsednika Macrona: »Macronu je treba preprečiti, da bi še tretjič imenoval premierja, ki bi vodil enako politiko.« Menda je Macron kriv za sedanje hude javnofinančne težave, ker je preveč znižal davke bogatim.
Olivier Faure, voditelj socialistov, za katere Bayrou po tihem upa, da ga bodo rešili, je zavrnil vsakršno možnost za to. Prav socialiste, ki imajo 66 poslancev, poskuša Bayrou pridobiti, ko poziva poslance k odgovornemu ravnanju. A težko je verjeti, da si bodo do 8. septembra premislili, saj bi jih to na volitvah drago stalo. Nekateri socialisti in Zeleni pa zahtevajo, da po odstavitvi Bayrouja dobijo mandat za sestavo manjšinske vlade, ki bi jo podprla tudi Nepokorjena Francija.
