No, če se zdi ideja preživljanja poletja v Skopju sama po sebi neznosna, to še toliko bolj velja za idejo preživljanja poletja v Šutki, romskem naselju na robu makedonske prestolnice. Šutka se zdi še bolj vroča. Še bolj prašna. Še večje nasprotje poletja v dolini Radovne ali na kakem jadranskem otoku. A ni povsem tako. Vročina je tamkaj suha, poleg tega pa se vedno, in to praviloma v odločilnem trenutku, ko vse skupaj zares postaja neznosno, nekaj metrov od vas v zraku, kot iz ničesar, pojavi zračni vrtinec, ki vas potem obišče in ohladi. Ta zračni pojav je ena od stvari, ki življenje v romskem naselju delajo ne samo znosno, temveč tudi blagodejno. Sploh če popoldan sediš za katero od hiš, v hladu srebaš kavo in opazuješ lastnika golobnjaka, kako spušča v zrak svoje golobe. Praviloma vedno dva v paru. Enega vodnika in enega akrobata. Vodnik akrobata popelje na dovolj veliko višino ter se potem v krogih spusti nazaj na zemljo, akrobat oziroma strmoglavec pa izvede predstavo. Prosti pad, med katerim se akrobatsko vrti okoli osi padca. Kasneje ko odpre krila, v večji je ponos lastniku. In višjo ceno ima.
V Šutki sicer obstaja nogometni klub, tudi boksarji so navkljub bornim razmeram za trening proslavili naselje na svetovni sceni, vendar pa se zdi, da noben šport ne more romske duše navdušiti tako kot veščine goloba strmoglavca. Za šampionske primerke so ljudje v Šutki pripravljeni plačati tudi 150 evrov ali celo kaj več, kar je v makedonskih razmerah že solidna mesečna plača. In to je pregovorna popoldanska romska siesta v Šutki. Golobi strmoglavci nad naseljem ter navdušeni vzkliki ter signalni žvižgi njihovih lastnikov na zemlji.
Romsko življenje je za videnje »civila«, kot Romi imenujejo neromski belski živelj, polno začaranih krogov. Neprijetnih moških usod, vezanih na tvegane oblike preživljanja, kronično izpostavljenost ponižanjem ter zavezanost primarnim pravilom ter običajem, zaradi katerih nemalokateri talentiran romski otrok svojega talenta nikoli ne bo realiziral. To še posebej velja za dekleta. Hitro se poročajo, hitro rojevajo, hitro se starajo. Romom ni dano odraščanje do tridesetega leta. Svojo usodo spoznajo hitro. Zreli so že kot najstniki.
Ta determiniranost pa je nemara tudi osnova za njihovo glasbo, v katero prelivajo vse grdo in lepo, kar se jim dogaja. V času našega bivanja v Šutki se je ravno začelo obdobje porok. Tako domači kot Romi iz Evrope se v tem obdobju vrnejo v Šutko na poroko, zaradi česar naselje zveni nadvse razigrano, saj lahko slišiš vrhunski ansambel v vsaki peti ulici. Vendar pozor. Šutka ni etno festival v vašem mestu. Poroka je intimna stvar družine, tako kot povsod, nerazumevanje tega pa vas lahko stane odvzema fotoaparata na licu mesta. Kot se je v našem primeru zgodilo dvema poljskima turistoma.
BORUT MEHLE
