Powell je letos že večkrat ponovil, da bo Fed z morebitnimi spremembami obrestnih mer, ki so trenutno na ravni med 4,25 in 4,50 odstotka, čakal, dokler ne bodo jasnejši učinki carinske politike predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstveniki izražajo bojazen, da bodo višje carine na uvoz iz številnih držav sveta v ZDA zvišale cene blaga in pospešile inflacijo.
Nove carine za zdaj niso opazneje pospešile inflacije in nekateri analitiki menijo, da bo njihov vpliv na inflacijo le kratkotrajen. Powell čaka, ali se bo to izkazalo za resnično, pri tem pa se ne ozira na Trumpove pritiske za znižanje obrestnih mer. Ti se stopnjujejo, čeprav je ameriški predsednik po novem znova opustil grožnje z razrešitvijo Powella, preden mu maja 2026 poteče mandat na čelu Feda.
Trump je prepričan, da bodo nižje obresti pospešile gospodarsko rast. Ker ga Powell ne upošteva, je začel skupaj z republikanci kritizirati obnovo sedeža centralne banke, ki stane 2,5 milijarde dolarjev. Eden od Trumpovih zaveznikov je na zveznem sodišču v Washingtonu tudi zahteval, da so zasedanja Odbora za odprti trg Feda javna, kar pa je sodišče v ponedeljek zavrnilo.
Ameriški finančni trgi računajo, da nižanja obresti tokrat ne bo, je pa takšna poteza verjetnejša na septembrskem zasedanju Feda. Tedaj naj bi bili učinki carinskih ukrepov že bolj oprijemljivi.
Že na tokratnem zasedanju pa lahko pride do ločenih mnenj, saj je Trumpov zaveznik v odboru guvernerjev Fed Chris Waller, ki je predviden za Powllovega naslednika, javno povedal, da bo verjetno glasoval za znižanje ključne obrestne mere.
