Nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki si je v otroških letih želel postati »kralj sveta«, očitno ni dovolj pozorno spremljal političnega dogajanja na Otoku v zadnjih letih. Vse preveč časa je očitno posvetil najnovejši ženi ter nabiranju denarja z mlatenjem desničarske prazne slame s tedensko kolumno v razvpitem tedniku Mail on Sunday in z govori, da bi razumel, da se je britanska politična scena, na katero se menda želi vrniti, zelo spremenila.
Leta 2019 je kot zastavonoša brexita dosegel eno od največjih konservativnih zmag na parlamentarnih volitvah. Vsi, predvsem on, so bili prepričani, da bo novodobni premierski rekorder ter bo presegel konservativno železno lady Margaret Thatcher, ki je bila na oblasti enajst let in 208 dni, in laburista Tonyja Blaira, ki je vladal deset let in 56 dni (oba sta trikrat zapored zmagala na volitvah). Vendar se ga je zadostna večina konservativcev – predvsem zaradi laži in sramotnega vedenja, posebno med covidno epidemijo – znebila že po treh letih, julija 2022, samo sedemnajst mesecev po tistem, ko je Velika Britanija (31. januarja 2021) zapustila EU. To, kar Johnsona morda najbolj boli, je, da so se drugi lažnivci, desničarski narcistični populisti, ali vrnili na oblast (Donald Trumpa v ZDA, denimo) ali pa se tega nadejajo (Trumpov oboževalec Nigel Farage v Britaniji), njega pa so laži politično pokopale.
Kako je Johnson raztrgal Faragea
Boris Johnson očitno še ni vrgel puške v koruzo. Spet se vtika v politiko in trdi nekaj povsem nasprotnega rezultatom raziskav javnega mnenja, ki napovedujejo, da bo na prihodnjih volitvah (redne naj bi bile leta 2029) zmagala stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo, ki jo vodi razvpiti evrofobni desničarski protipriseljeniški populist Nigel Farage. Johnson je v najnovejšem intervjuju srdito napadel Faragea. Rekel je, da je velika verjetnost, da njegova stranka ne bo več niti obstajala, ko bodo naslednje volitve. Njegova nekdanja konservativna oboževalka in ministrica Nadine Dorries, ki je nedavno prestopila v Farageevo stranko, je Johnsona pozvala, naj ji sledi in s Farageem postaneta zmagovito moštvo. Prvi je njen predlog zavrnil Farage, ki je očitno prepričan, da mu posnemanje Trumpa pri protipriseljenski politiki in množičnih deportacijah migrantov in azilantov obeta volilno zmago. »Britanci Johnsonu nikoli, res nikoli ne bodo odpustili tega, da je po brexitu milijonom tujcev dovolil naselitev na Otoku,« je pripomnil. Johnson mu je zdaj več kot vrnil milo za drago in ga naravnost raztrgal. Dejal je, da je zaradi Faragea zelo zaskrbljen, posebno zaradi odnosa njegove stranke do državne varnosti in njegovega stališča do Rusije, ki da je »ekstremno nevarno«. »Potrebujemo konservativno vlado z močno obrambno politiko, ki ne bo ocenjevala, da je problem Ukrajine to, da je Nato sprovociral Putina. Mislim, da je to skrajno nevarno.« V preteklosti mu je pripisal širjenje kremeljske propagande. Resno zaskrbljen je tudi zaradi ekonomske politike stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo. Faragea je najbrž najbolj razkuril, ko se je norčeval iz rasti njegove stranke v raziskavah javnega mnenja: »Njegova stranka je bila na ničli, ko sem bil jaz premier. Zakaj? Zato ker smo izpeljali brexit. Kdo lahko reče, ali bo njegova stranka sploh obstajala na naslednjih volitvah?« Johnson se je tudi pohvalil, da bi na prejšnjih volitvah zlahka premagal zdajšnjega laburističnega premierja Keira Starmerja.
Kršenje etičnih in lobističnih pravil
Kljub temu robantenju je Johnsonova vrnitev v politiko malo verjetna, v veliki meri zaradi obtožb (o tem je največ pisal dnevnik Guardian), da je »zlorabljal in mlatil denar« s pomočjo stikov in vpliva, ki jih je imel, ko je bil premier. In da zelo verjetno krši etična in lobistična pravila. To naj ni pokazalo 1800 dokumentov njegovega osebnega urada, do katerih se je dokopal Guardian. Nekdanji britanski premierji lahko iz davčne blagajne zahtevajo do 115.000 funtov na leto za financiranje osebnih uradov, ki pa naj bi jih uporabljali za javno, ne pa osebo korist. Nekateri dokumenti razkrivajo njegovo lobiranje za podjetja, s katerimi sodeluje, na primer pri savdijskem kronskem princu Mohamedu bin Salmanu. Njegov osebni urad organizira tudi vse njegove govorance po svetu, s katerimi je zaslužil že več milijonov funtov. Vedno potuje v prvem razredu in prenočuje v najboljših hotelih. Johnson seveda potrebuje denar, saj imata s tretjo ženo Carrie že štiri majhne otroke (rojene od leta 2021 do letos maja), medtem ko ima iz prejšnjih zakonov in afer od pet do šest otrok. Za svoje premierske spomine je dobil dva milijona vnaprej, a niso bili ravno uspešnica in so menda založnikom prinesli manj denarja kot njemu. Že zelo dolgo trdijo, da mu ponujajo bajno plačano povezovalsko vlogo na desničarskem TV-trobilu GB News, pa se očitno še ni odločil zanjo, morda zato, ker to ne bi bilo prav urednikom časopisa Mail on Sunday, ki mu za tedensko kolumno nakazujejo po milijon funtov na leto.
