Fajonova je prisotne opozorila na težko breme odgovornosti varnostnega sveta za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ki se kaže v spoštovanju mednarodnega prava in zavračanju dvojnih standardov tako v Ukrajini kot v Gazi.
»V obeh konfliktih se mednarodno pravo očitno ne upošteva,« je dejala, spomnila na obljubo po drugi svetovni vojni, da se grozodejstva ne bodo več ponovila, in kolege pozvala k ukrepanju, da politiki, ki so odgovorni za zločine, ne bodo ostali na prostosti.
Gazo je izpostavila kot šolski primer neuspeha mednarodne skupnosti. Spomnila je na lakoto, na umiranje otrok, humanitarnih delavcev in novinarjev ter razmere v enklavi opredelila kot katastrofo v nasprotju z vsem, za kar se varnostni svet zavzema.
Spomnila je na odločitev meddržavnega sodišča (ICJ), da obstajajo razlogi za sklep, da dejanja v Gazi lahko pomenijo genocid in grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, ter pohvalila delo ICJ, mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in preiskovalne komisije. »Naša naloga ni, da dvomimo o njihovih ugotovitvah. Naša naloga je, da ukrepamo na podlagi teh ugotovitev,« je dejala.
Pozdravila je val novih priznanj Palestine in pozvala tudi druge države, naj jim sledijo. Izrazila je podporo delu ZN in palestinski upravi ter pozvala varnostni svet, naj ne dovoli, da bi prihodnost izraelskega naroda zaznamovala terorizem in nasilje. »Ne dopustite, da bi našo skupno prihodnost zaznamoval madež genocida v Gazi. Ukrepajte zdaj!« je dejala in pozvala k takojšnjemu premirju.
O položaju v Gazi je poročal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Dejal je, da se svet sooča z najtemnejšim obdobjem spopada med Hamasom in Izraelom od 7. oktobra 2023, širitev nasilja po zasedenih palestinskih ozemljih pa je opredelil kot resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.
Ponovil je poziv za premirje, izpustitev talcev in dostop do humanitarne pomoči ter dejal, da se vse to zanemarja, resolucije se ne spoštujejo in prevladuje nekaznovanost.
Širjenje izraelskih naselbin na Zahodnem bregu je označil za skrb vzbujajočo kršitev mednarodnega prava, obsodil izraelsko zadrževanje palestinskih finančnih sredstev in dejal, da je bila ponedeljkova konferenca o rešitvi dveh držav rahel žarek upanja. Pozdravil je nova priznanja Palestine in dejal, da je to jasna pot do rešitve dveh držav.
Palestino zdaj priznava 157 držav – skoraj toliko kot Izrael, ki ga priznava 164 držav. Ta mesec so pred konferenco in med njo Palestino priznali Francija, Andora, Avstralija, Kanada, Luksemburg, Malta, Monako, Portugalska, San Marino, Velika Britanija in pogojno Belgija, ko bodo izpuščeni talci Hamasa.
V Guterresovem slogu so tekli tudi govori večine drugih udeležencev zasedanja, ki poteka v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 80. zasedanju generalne skupščine ZN. Zunanji minister Južne Koreje Cho Hyun je izrazil podporo priznanjem Palestine, vendar dejal, da bodo oni to storili, ko bo to prispevalo k rešitvi dveh držav.
Predstavnika Izraela na zasedanje kljub povabilu ni bilo, kot razlog je navedel praznovanje judovskega novega leta. Varnostni svet je povabil stalnega predstavnika Palestincev pri ZN Rijada Mansurja ter predstavnike Egipta, Kuvajta, Norveške, Katarja, Savdske Arabije, Turčije, EU in Arabske lige.
