Slovenski diplomati se v Ljubljani sestajajo na vsakoletnem srečanju slovenske diplomacije. To je tudi letos namenjeno oceni aktualnih mednarodnih dogajanj in premislekom, kje je slovenska diplomacija ter kakšna je njena pot naprej. Več kot sto diplomatov razpravlja o pomenu miru in varnosti v svetu ter o multilateralizmu in multipolarnosti.
Do konca leta slovensko diplomacijo sicer čaka še več pomembnih dogodkov. Že prihodnji teden bo na Bledu 20. blejski strateški forum, osrednji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, ki je državo v zadnjih dveh desetletjih pomagal prav tako postaviti na svetovni zemljevid. Oktobra bo Slovenija v Portorožu gostila srečanje voditeljev sredozemskih držav. To bo vrhunec slovenskega predsedovanja skupini MED9 v tem letu. Diplomatsko izjemno pester bo tudi december, ko bo Slovenija zaključila dvoletno članstvo v varnostnem svetu OZN, prav ta mesec pa bo še drugič v tem mandatu temu najvišjemu organu svetovne organizacije tudi predsedovala.
Nestabilna faza mednarodnih odnosov
Po njenih besedah predsednik Trump daje v diplomaciji prednost dvostranskim odnosom pred večstranskimi forumi, s čimer se aktivno zmanjšuje pomen multilateralizma in dodatno slabi že tako omajano zaupanje v na pravilih temelječi mednarodni red. »Na področju trgovine so ZDA ubrale izrazito protekcionistično smer – s carinami in omejitvami, ki drobijo svetovni gospodarski sistem in zahtevajo prestrukturiranje dobavnih verig. To številne partnerice spodbuja k iskanju alternativnih povezav in krepitvi regionalnih zavezništev,« je ugotavljala ministrica.
Evropa še lahko postane globalno relevantna sila
Evropa, ki je bila po njeni oceni v teh dogajanjih predolgo opazovalka, vendarle še ima priložnost za preobrazbo v globalno relevantno silo, je ocenila zunanja ministrica. Se ji pa zastavlja vprašanje, ali bo to priložnost zaradi nenehne notranje razdeljenosti znala in zmogla izkoristiti. Evropska strateška avtonomija bo ostala fraza, dokler ne bo Evropa znala sama zaščititi svojih interesov, vrednot in zavez. Po njeni oceni bi morala Evropa okrepiti napore tako za nadaljnjo krepitev gospodarske moči kot za krepitev lastne tehnološke, energetske, vojaške in politične vloge v svetu. »Prevelika odvisnost od drugih držav je nezdružljiva s suverenostjo nad lastno prihodnostjo,« je dodala Fajonova.
Slovenija je pri tej preobrazbi pripravljena sodelovati. Po oceni ministrice je država verodostojen partner tako v Evropski uniji, na Balkanu kot tudi v varnostnem svetu. Kot je pojasnila Fajonova, je Slovenija v varnostnem svetu glas načelnosti, v Evropski uniji graditelj mostov, na zahodnem Balkanu pa verodostojen partner. Ministrica na aktivnosti slovenske diplomacije gleda kot na dokaz, da je zaupanje v multilateralizem možno okrepiti z doslednostjo, umirjenostjo in trdnimi načeli. »Naša glavna moč je torej v načelnosti, verodostojnosti in povezovanju. In zavedanju, da spremembe so mogoče,« je poudarila.
Pomembnejša dejanja diplomacije
Kot pomembnejša dejanja slovenske diplomacije v preteklem letu je izpostavila uvajanje sankcij proti Izraelu in vnovič napovedala nadaljevanje prizadevanj za končanje vojne. »Genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, je pretresljiv dokaz, da nerešeni konflikti ne izginejo, temveč se vračajo, vedno bolj krvavi, vedno bolj nečloveški. Izraelskemu bombardiranju se je pridružila politika stradanja. V Gazi je razglašena lakota, humanitarna pomoč ne more do prizadetih. Samo v času našega posveta bo zaradi izraelskih napadov in podhranjenosti umrlo za dva razreda otrok,« je med drugim povedala Fajonova.
Diplomacija si po besedah ministrice tudi v prihodnje intenzivno prizadeva za zagotovitev zadostne in dolgoročne humanitarne in razvojne pomoči. V zadnjih mesecih slovenskega članstva v varnostnem svetu bo država ohranjala načelno politiko brez dvojnih standardov, ostajala bo zavezana ohranjanju zaupanja in iskanju načinov za učinkovit odziv na krize. Slovenija bo ostala tudi močan zagovornik politike širitve EU, ob čemer je ministrica izpostavila slovensko-nemško pobudo za bolj učinkovit, verodostojen in predvidljiv širitveni proces z uvedbo odločanja s kvalificirano večino v določeni fazi širitvenega procesa.
