Po velikem nazadovanju Turčije pri spoštovanju vrednot in načel Evropske unije v zadnjih približno desetih letih se po besedah ministrice zdi, da je v zadnjem času prišlo do določenih pozitivnih premikov. Tudi poteze turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana nakazujejo na to, da si Ankara znova želi navezave na EU, je glede Erdoganove zahteve, da v zameno za turško podporo vstopu Švedske v zvezo Nato unija oživi pristopna pogajanja s Turčijo, povedala Fajon.

»Če Turčija sama kaže pripravljenost, če bo kazala tudi pripravljenost pri izpolnjevanju pogojev, jaz ne vidim razloga, zakaj se v tej smeri ne bi pogovarjali,« je dejala.

Na mizi je namreč veliko pomembnih skupnih izzivov, pri čemer je Fajon omenila upravljanje migracij, ciprsko vprašanje in posredniško vlogo Turčije v ruski agresiji na Ukrajino. Dodala je, da je Turčija strateškega pomena za Slovenijo.

Zunanji ministri držav članic unije bodo o odnosih s Turčijo razpravljali, potem ko je turški predsednik v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval obnovitev pristopnih pogajanj z EU. Švedska se je na pogovorih ob robu nedavnega vrha zavezništva v Vilniusu strinjala, da bo kot članica EU aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa. Pogajanja so se začela leta 2005, a so že dolgo v zastoju.