Po več letih postopnega odpovedovanja ruskim energentom v Evropski uniji je padla odločitev, da se EU dokončno odpove še zemeljskemu plinu iz Rusije do konca leta 2027. Takšen dogovor so po usklajevanju dosegli pogajalci evropskega parlamenta, evropske komisije in Danske kot predsedujoče države Svetu EU. S prenehanjem nakupov ruskih energentov naj bi slednjič Evropska unija vendarle prenehala financirati ruski vojni stroj.
Še lani je EU uvozila 52 milijard kubičnih metrov plina iz Rusije, 13 milijonov ton nafte in več kot 2800 ton urana v obogateni obliki ali kot jedrsko gorivo. Po analizah evropske komisije naj ukinitev ruskih dobav ne bi vplivala na potrošnike. Iz Rusije uvoženi plin je bil lani vreden 15,6 milijarde evrov. ZDA, ki so postale najpomembnejši alternativni dobavitelj zemeljskega plina, so v EU lani izvozile za 19,1 milijarde evrov plina.
Kaj predvideva dogovor?
Ključni del medinstitucionalnega dogovora, ki ga bo moral s sprejetjem ustrezne zakonodaje predvidoma v začetku prihodnjega leta potrditi še evropski parlament, je popolna zaustavitev uvoza ruskega plina na podlagi dolgoročnih pogodb do 1. novembra 2027. Prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina bo sicer na temelju že sprejetega 19. sankcijskega paketa EU proti Rusiji veljala že od januarja 2027, s sprejetim medinstitucionalnim dogovorom pa se bo ta datum še pomaknil naprej.
Konkretno namreč dogovor predvideva, da bo za kratkoročne pogodbe o dobavi, sklenjene pred 17. junijem 2025, prepoved uvoza ruskega plina veljala od 25. aprila 2026 za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in od 17. junija 2026 za plin, ki se dobavlja po plinovodih. Za dolgoročne pogodbe o uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bo prepoved veljala od 1. januarja 2027, v skladu z 19. svežnjem sankcij. Za dolgoročne pogodbe za uvoz plina po plinovodu pa bo prepoved začela veljati 30. septembra 2027.
Nekaj izjem za Slovaško in Madžarsko
»To je zgodovinski dosežek: EU dela velike korake v smeri nove dobe brez ruskega plina in nafte. Rusija nikoli več ne bo mogla izvoza fosilnih goriv uporabiti kot orožje proti Evropi. (…) Zdaj moramo nemudoma ukrepati, da dokončamo ta sporazum, in svojo pozornost usmeriti na uvoz nafte, kjer bomo od evropske komisije zahtevali, da izpolni svojo zavezo in v začetku prihodnjega leta predloži zakonodajni predlog,« je po uspešno zaključenih pogajanjih dejal evropski poslanec Ville Niinistö, član odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE).
Dogovor med institucijami vendarle predvideva nekatere izjeme. Gre za Slovaško in Madžarsko, ki še vedno uvažata rusko nafto, prav tako sta zelo odvisni od oskrbe z ruskim plinom. V skladu s sporazumom naj bi evropska komisija prihodnje leto predstavila načrt za postopno ukinitev uvoza ruske nafte na Slovaško in Madžarsko do konca leta 2027. Prav tako bosta ti državi kot celinski državi smeli še dva meseca po koncu dobav ruskega plina v preostalem delu EU uvažati ta energent iz Rusije.
»Evropejci se spominjajo povišanja cen plina in električne energije, ki smo ga vsi doživeli v letih 2021 in 2022. Tisto, kar se pogosto imenuje 'energetska kriza', je v resnici ruski plinski šok. Rusija je dejansko izkoristila odvisnost EU od ruskega plina kot orožje. Ta uredba ima preprost cilj: Rusija nikoli več ne bo mogla manipulirati z našim energetskim trgom in ogrožati na milijone delovnih mest, nikoli več ne bo mogla povečati računa za energijo, ki ga plačujejo vse evropske družine,« je ocenil pogajalec evropskega parlamenta, poslanec socialistov in demokratov Thomas Pellerin-Carlin.
