Kronane glave se malokdaj opravičijo. Zato odmeva opravičilo 82-letne danske kraljice Margarete II., še bolj pa razlog zanj. Štirim vnukom, trem sinovom in hčerki princa Joachima, mlajšega od svojih dveh sinov, bo s 1. januarjem prihodnje leto odvzela nazive princa oziroma princese ter jih degradirala v grofe in grofico. Hčerki in sinova starejšega sina, prestolonaslednika Frederika, ostajajo princesi in princa. Princ Joachim pa tudi drugi člani danske kraljeve družine so javno potožili, da jih je kraljičino dejanje užalostilo, a ta vztraja pri svoji odločitvi. Ta je del pomanjšanja in pocenitve danske monarhije, ki naj bi bili nujni za njeno trdno prihodnost.
Vse manj princes in princev?
»Kraljevi naziv vključuje številne zaveze in dolžnosti, ki jih bo v prihodnosti opravljalo manj članov kraljeve družine. To prilagoditev, ki je nujna priprava monarhije na prihodnost, želim izpeljati pod svojo vladavino,« je dejala danska kraljica, ki je po smrti Elizabete II. monarhinja z najdaljšim, petdesetletnim stažem. Kritika naj bi jo presenetila. »Nisem pričakovala, da bo mlajši sin z družino tako globoko prizadet, in za to mi je žal,« je dejala kraljica, ki pa si kljub temu ni premislila. Iz kraljeve palače so sporočili, da gre za podobno prilagoditev, za kakršno so se odločile tudi druge kraljeve družine. Na Otoku se sprašujejo, ali bo novi britanski kralj Karel III. posnemal dansko »kolegico«, ki ni prva, ki se je odločila večini vnukov odvzeti naziv princa oziroma princese. Leta 2019 je švedski kralj Karl XVI. Gustav odvzel ta naziv šestim vnukinjam in vnukom. Pustil ga je samo otrokoma prestolonaslednice, ki bosta nekoč monarh in njegova »rezerva«. Zmanjšanje števila članov kraljeve družine, ki bodo »delali« za monarhijo, in s tem pocenitev monarhije je tudi on upravičil z njenim dolgoročnim preživetjem. Večina od desetih evropskih monarhij se je z leti zmanjšala in pocenila. Devet jih financirajo davkoplačevalci. Samo liechtensteinska se preživlja sama. Koliko denarja dobijo, je odvisno od zakonov in tradicije. Nekatere dobijo letno vsoto, druge dobivajo finančna sredstva sproti iz različnih virov. Tudi to, kakšne naloge imajo delovni člani kraljeve družine, se razlikuje od monarhije do monarhije. Pomeni pa, da zastopajo krono. Ponekod so polno zaposleni že nečaki monarha, drugod se morajo preživljati s pravo službo celo njegovi bratje in sestre.
Najdražja je britanska,
najcenejši španska in švedska
Daleč najdražja je britanska monarhija. Iz državne blagajne je v tekočem finančnem letu dobila dobrih 116 milijonov evrov oziroma 17 odstotkov več kot leto prej (zadnja leta dobiva nekaj več za obnovo Buckinghamske palače). Tudi mini bogata monaška kneževina ni poceni: 54 milijonov evrov na leto. Nizozemska monarhija dobi 44 milijonov evrov in norveška 43, vse druge precej manj, belgijska 15, danska 12, španska in švedska okoli sedem milijonov evrov na leto. Britanska kraljeva družina je tudi največja in najbogatejša. Po prisilni upokojitvi osramočenega princa Andrewa in odcepitvi princa Harryja in Meghan se je število članov družine, »zaposlenih« v monarhiji, ki je rečejo tudi firma, zmanjšalo na trinajst. Kralj Karel III. naj bi načrtoval znižanje na sedem, poleg njega naj bi bili v ožjem krogu tako samo še žena Camilla, sin William, snaha Kate, sestra Ana in mlajši brat Edward z ženo Sophie, ki sta po odhodu Harryja in Meghan v Kalifornijo (pred tem začasno v Kanado) prevzela velik del njunih kraljevih obveznosti in dolžnosti.
Bo tako kot švedski kralj in danska kraljica zmanjšal tudi število princes in princev, ki jih je trenutno kar 16? Malo verjetno. Bolj vroče je vprašanje, ki je še brez odgovora: bo podelil naziv princa in princese Archieju in Lilibet, otrokoma Harryja in Meghan, ki jima po zakonu pripada, že odkar je kot njun dedek postal monarh? Če jima bo dal košarico, tudi v okviru spremembe zakona, mu tega mlajši sin Harry in žena Meghan nikoli ne bosta odpustila. Njegova odločitev bo odvisna od tega, ali je sploh še naklonjen spravi z njima, ali pa bo presodil, da nesprava ne more škoditi njemu in monarhiji.
