Vojna v Ukrajini je močno premešala karte na področju vojaške opreme. Velika, sofisticirana in draga vojaška oprema, ki je do nedavnega dominirala na bojiščih, se je v Ukrajini izkazala za zelo dobro tarčo za obstreljevanje z malimi in poceni brezpilotniki, tako na kopnem kot na morju. To je spodbudilo špekulacije, da bi morale vojske povsem spremeniti svoj pristop. Del tega je tudi nakup povsem novih vrst oborožitve, kar je že spodbudilo rast novih zagonskih podjetij, ki ustvarjajo vojaško opremo prihodnosti. Ne le v ZDA, temveč tudi v Evropi.
Največ vredno evropsko zagonsko vojaško podjetje je nemški Helsing. Soustanovitelj podjetja Gundbert Scherf pravi, da se je ob zagonu podjetja, ki že štiri leta razvija napadalne brezpilotnike in umetno inteligenco za uporabo na bojiščih, moral zelo boriti za investitorje. Prejšnji mesec je podjetje med zbiranjem sredstev podvojilo svojo vrednost na skoraj 12 milijard evrov. K temu je prispevalo tudi to, da je Evropa letos, prvič po več desetletjih, za oboroževanje namenila več kot ZDA.
Nemški kancler Friedrich Merz umetno inteligenco in zagonska podjetja vidi kot ključne akterje za nemške obrambne načrte. V ta namen odpravlja birokratske ovire in želi omogočiti neposredno povezavo zagonskih podjetij z najvišjimi sloji vojske.
Kibernetsko nadgrajeni ščurki, vodeni z daljincem
Med tehnologijami, ki jih razvijajo samo nemška zagonska obrambna podjetja, najdemo robotske tanke z umetno inteligenco, brezpilotne mini podmornice in celo bojno opremljene vohunske ščurke. Slednji so projekt podjetja Swarm Biotactics iz nemškega mesta Kassel. Gre za kibernetsko nadgrajene madagaskarske sikajoče ščurke, opremljene z majhnimi »nahrbtniki« z elektroniko za daljinsko upravljanje njihovega gibanja. Ti insekti – kiborgi so zasnovani za premagovanje kompleksnih terenov, namenjeni pa so zbiranju podatkov s kamerami. Ključen vidik te tehnologije je zmožnost nadzora roja teh insektov na daljavo. Operater lahko upravlja vodilnega ščurka, ta pa lahko tudi sam usmerja ostale ščurke v roju prek algoritma, ki izkorišča njihove naravne navigacijske nagone.
»Naši bio roboti, ki temeljijo na živih žuželkah, so opremljeni z nevronsko stimulacijo, senzorji in varnimi komunikacijskimi moduli,« je povedal izvršni direktor podjetja Stefan Wilhelm. »Lahko jih krmilimo posamezno ali pa avtonomno delujejo v rojih.«
Pri rasti nemških zagonskih obrambno-vojaških podjetij pomagajo tudi težave nemške avtomobilske industrije. Srednja podjetja, ki so bila nekoč polno zasedena v dobaviteljski verigi avtomobilske industrije, se zdaj namreč ozirajo tudi po drugih partnerjih in področjih. »Evropi želimo povrniti hrbtenico,« medtem pravi soustanovitelj zagonskega podjetja Helsing Gundbert Scherf.
Niso pa nemška podjetja edina, ki pospešeno vlagajo v tehnologije brezpilotnih vojaških orodij. V to veliko investirajo tudi v ZDA, kitajska državna univerza za obrambne tehnologije pa je pred kratkim predstavila svoj vohunski brezpilotnik velikosti komarja. Dolg je vsega dva centimetra in opremljen z miniaturno kamero ter mikrofonom.
