Obrambni ministri članic EU bodo na neformalnem zasedanju na Danskem razpravljali o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji ter o načinih, kako zaobiti ponavljajoče se blokade Madžarske v skupni zunanji politiki Unije.
Razprave potekajo v senci včerajšnjega ruskega obstreljevanja Kijeva, pri čemer je bila med drugim poškodovana stavba predstavništva EU v ukrajinski prestolnici.
Ena od osrednjih tem pogovorov bo vprašanje tako imenovanih delovnih metod sveta za zunanje zadeve. EU se namreč sooča z dilemo, kako premagati mehanizem soglasja, ki trenutno omogoča, da lahko ena država blokira odločitev vseh 27 članic. Po navedbah evropskih diplomatov je cilj razprave predvsem večja učinkovitost in močnejša skupna zunanja politika EU.
Madžarska je ključna ovira
Največ nezadovoljstva zadnja leta sproža Madžarska. Premier Viktor Orban je tudi po začetku ruske invazije ohranil prijateljske vezi z Vladimirjem Putinom in se pogosto postavil proti enotnim ukrepom EU. Budimpešta je tako večkrat zavirala sankcije proti Moskvi in blokirala finančno ter vojaško pomoč Kijevu.
»Pripravljeni smo razpravljati o predlogih, saj morajo tokrat pogovori prinesti konkretne rezultate,« je pred srečanjem povedal evropski uradnik. Dodal je, da bi širitev EU na Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in države zahodnega Balkana ob trenutnem sistemu soglasja pomenila še večje tveganje paralize pri odločanju.
Pretekle blokade in kompromisi
Primeri iz zadnjih let kažejo, kako zahtevno je iskanje soglasja. Julija 2023 je bil 18. sveženj sankcij proti Rusiji potrjen šele, ko je Slovaška umaknila veto v zameno za plinska jamstva, Malta pa je dosegla spremembe v pomorski zakonodaji.
Podoben zastoj je nastal februarja letos, ko je EU želela sprejeti 50 milijard evrov vreden paket pomoči Ukrajini. Orban je sprva vztrajal pri letnem pregledu in pravici do veta, kar je sprožilo večtedenska pogajanja med voditelji držav članic. Na koncu je Budimpešta pristala na kompromis – letna poročila o porabi sredstev in možnost dvoletnega pregleda, v zameno pa umaknila veto.
Iskanje rešitev za prihodnost
Diplomati opozarjajo, da trenutni sistem odločanja postaja nevzdržen. V Bruslju zato vse glasneje razmišljajo o prehodu na kvalificirano večino pri nekaterih zunanjepolitičnih odločitvah, kot so deklaracije, sankcije in civilne misije. Namen, pravijo, ni centralizacija oblasti, temveč preprečitev, da bi ena sama država zavirala ukrepanje celotne Unije v trenutkih, ko je hitrost odločanja ključna.
